Kako s pomočjo skice zasadimo gredo trajnic?
Oblikovati gredo trajnic od ideje do končnega cilja je lahko zelo zahtevna naloga, zlasti za nekoga, ki nima teoretičnega predznanja in mu manjka tudi praktičnih izkušenj. Zato smo se naloge lotili v nekaj korakih in v današnjem prispevku se bomo posvetili zasajanju po skici.
Začnimo z odgovorom na vprašanje, ki ga vedno znova zastavljajo začetniki. Kdaj je pravi čas za sajenje trajnic? Moj odgovor je vedno enak: če imate na razpolago utrjene sadike trpežnih vrst in sort trajnic, morata biti za določitev primernega časa sajenja izpolnjena samo še dva pogoja – da imate za sajenje pripravljen prostor in zemljo ter da si lahko vzamete čas za to delo.
PREBERITE TUDI:
- Trajnice za suhe šopke,
- Rojstvo novega vrta.
Naslednje vprašanje se navezuje na kakovost sadik in z njo povezanim časom ter načinom sajenja. Sadike, ki so lahko ob nakupu vse »cvetoče in kipeče«, čeprav cvetijo v zanje nenormalnem času (recimo sivke še pred prvim majem ali srčki, ko zunaj še zmrzuje), so bile očitno preforsirane v rastlinjakih. Za takšne seveda ne velja, da jih lahko sadimo na prosto ob nakupu, temveč jih bo še kar nekaj časa treba varovati pred zmrzaljo. Tudi mnoge druge trajnice bujnega videza v vseh letnih časih so takšne lahko le zaradi močnega gnojenja. Za take sadike pravimo, da imajo visoko zunanjo kakovost (videz torej). Ko pridejo na stalno mesto, pa rade umrejo ali vsaj nazadujejo. V najboljšem primeru v rasti dolgo stagnirajo, saj »pridejo iz nebes v pekel« – iz idealnih rastnih pogojev v normalne vrtne pogoje torej. Takšne sadike po nakupu potrebujejo posebej skrbno nego, če naj sploh preživijo.
Sadike z visoko notranjo kakovostjo pa so tiste, ki imajo dobro razvit koreninski sistem, njihova rast je primerna letnemu času in naravi posamezne vrste in sorte. Od njih pričakujemo tudi, da so deklariranih vrst in sort ter toliko utrjene, da bodo ob normalnem ravnanju zagotovo preživele in dobro napredovale. Zato sadike z visoko notranjo kakovost po videzu niso v vseh letnih časih enake in niso nujno – pravzaprav niso skoraj nikoli – bogatega videza. Zgodaj spomladi mnoge še niti ne kažejo življenja in pozno jeseni so mnogim že odmrli nadzemni deli. Jih pa zato lahko na prosto sadimo kadar koli, da le zemlja ni zmrznjena, ker takrat to fizično ne bi bilo mogoče. In če bi po sajenju tudi nastopil hud mraz, pa naj bo to pozno jeseni ali zgodaj spomladi, jim ta ne bo prišel do živega.
Priprava zemlje je bistvenega pomena
Ko začnemo razmišljati o sajenju trajnic, se moramo najprej posvetiti pripravi zemlje, v katero jih bomo sadili. Zapisala sem pripravi in ne nakupu. Še vedno namreč pogosto odgovarjam na vprašanje, katero (ali kakšno) zemljo kupiti za trajnice. V resnici imamo skoraj vedno na vrtu neko zemljo, iz katere je z določenimi delovnimi operacijami in določenimi dodatki mogoče narediti dobro vrtno prst. Le izjemoma je treba našo obstoječo zemljo zamenjati in včasih tudi zemljo na gradbišče na novo pripeljati.
Kako se torej lotimo zemlje? Če je že udelana, bomo z njo imeli malo dela. Le dobro jo bomo zrahljali, očistili morebitnih plevelov in bogato pognojili z organskimi gnojili. Če je zemlja še surova in neudelana, pa bo z njo kar veliko dela, a se je vredno potruditi. Najprej je na vrsti globoko rahljanje (kadar je ravno prav vlažna; presuha je lahko trda kot beton, premokra je lahko mazava) in odstranjevanje morebitnih neprimernih primesi (kamenje, ostanki raznih trdnih odpadkov in podobno). Če je zemlja glinasta in težka, ji je dobro primešati do ene tretjine kubature zmletega apnenca (apnenega peska, ki ga navadno uporabljamo v gradbeništvu) in veliko humusa oziroma organskih gnojil. Morda jo bo treba večkrat prekopati v daljših presledkih. Ko bo postala rahla, zračna in primerne grudičaste strukture, bo godna za sajenje standardnih trajnic. Tiste s posebnimi potrebami zahtevajo pač specialne vrste prsti.
Še tako strokovno pripravljena zasaditvena skica in še tako dobro izbrane vrste in sorte trajnic in sadike z visoko notranjo kakovostjo ne morejo dati dobrega rezultata, če zanje ne bomo najprej pripravili prave zemlje.
Razporejanje sadik na gredi in sajenje
Kdor je narisal zasaditveno skico, je tudi kompetenten za njeno tolmačenje in lahko daje navodila za izvedbo sadilnih in tudi vzdrževalnih del. Najpreprosteje in najnatančneje, pravzaprav najnujneje, je označevanje vrst in sort s številkami in strokovnimi imeni. Ko dobimo v roke skico, jo moramo seveda prenesti na gredo in na njej po skici razporediti/razpostaviti sadike kar z lončki vred. Pri tem moramo paziti, da ne pomešamo posameznih skupin, vrst in sort, ki po videzu niso vedno zelo čitljive. Enkrat izgubljena etiketa pomeni izgubljeno ime in pozneje lahko take rastline le redko z gotovostjo prepoznamo in med seboj ločimo ter posledično prav razporedimo, sploh če imamo opravka z več sortami iste vrste trajnic, ki so si po videzu zelo podobne.
Razporejanje se morda zdi na prvi pogled zapleteno, a je v resnici sila preprosto, le dosledni moramo biti. Porabiti moramo vse sadike in nič nam ne sme ostati in nič zmanjkati. Skoraj nikoli nam to ne uspe že v prvem poizkusu, a če nam bo kaj ostajalo, posamezne skupine samo malo zgostimo, in če nam bo sadik zmanjkovalo, posamezne skupine samo malo razpotegnemo. Ko se nam bo vse lepo izšlo, bomo sadike izlončili in vglobili/posadili tako globoko ali (pri tistih, ki so morda v lončkih imele že malo izprano zemljo) nekaj centimetrov globlje, kot so rasle v lončkih. Če pri nekaterih sadikah sili v dnu lončkov iz njih nekaj korenin, to samo pomeni, da imajo bujno razrast in se bodo zato toliko hitreje vraščale. Redko se zgodi, da so lončki nabito polni korenin in jih je težko »sneti« s korenin. Takrat lončke pač razrežemo.
Rahljanje koreninske grude (žal nasvete o nujnosti tega opravila slišimo marsikdaj, a je v resnici to morda smiselno le za najbolj preforsirane sadike), če je ta še tako gosta, je prej škodljivo kot koristno! Korenine asketsko vzgojenih sadik trajnic bodo hitro našle pot v dobro vrtno prst, sploh če so že prerasle vso zemljo, izčrpale vso hrano in že stradajo.
Zaključna dela ob zasajanju
Ko so vse trajnice posajene, lahko prazne prostore med sadikami pokrijemo s plastjo zdrobljene slame ali druge nežne organske zastirke, tako da ne pokrijemo koreninskega vratu morebiti še počivajočih sadik. Zastirka bo ovirala kaljenje morebitnih enoletnih plevelov, preprečevala zaskorjanje površine, pospešila vpijanje vode v zemljo in skrbela za rahlost tal. Ko bo nastopila vročina, bo takšna zastirka varovala zemljo in rastline pred pregrevanjem in izhlapevanjem vode iz tal.
Potem svežo saditev temeljito zalijemo. Naslednje zalivanje bo morda potrebno, morda niti ne. Vse bo odvisno od zunanjih temperatur in padavin ter seveda časa sajenja. Pri poletnem sajenju lahko pričakujemo izjemno hitro rast, a tudi večjo verjetnost suše in več skrbi z zalivanjem.
Skico zasaditve in etikete skrbno shranimo, da bomo pozneje lahko jasno prepoznali posamezne trajnice. Ker so v skici trajnice navadno razporejene po skupinah, bomo kasneje skrbeli, da te skupine ostanejo čitljive in jasno zamejene. Zato bomo med drugim tudi sproti odstranjevali morebitne vsiljive samosevce. Le tako bomo ohranili načrtovano kompozicijo.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
