Rojstvo novega vrta ...
Vpogled v preobrazbo vrtov so vedno zanimive, saj se iz njih veliko naučimo tudi zase, predvsem pa napasemo oči na kreativnih uporabnih rešitvah. Tokrat si bomo pogledali preobrazbo, pri kateri sem imel skoraj proste roke. To je res pravo darilo za vsakega oblikovalca vrtov!
Bilo je davnega leta 2007, ko sem se srečal z lastnikoma vrta. Z gospodom sva se, pravzaprav, najprej srečala na ulici, v soseski, kjer sem tisti dan obrezoval drevje. Dejal je, da njegova žena išče »enga tacga«, kot sem jaz. Pristen prvi stik, brez interneta, brez reklam! Naključje? Kaj pa vem, a dejstvo je, da nas je ta vrt združil v nadvse prijetno prijateljstvo dveh družin, ki traja še danes. A gospoda žal ni več med nami.
Vrt pa je bil izziv, ki si ga vrtni oblikovalec lahko samo želi. Prazno platno in popolna svoboda ustvarjanja. Pred južnim hišnim pročeljem je bil precej velik predvrt, z zidom in lepim portalom na vzhodni strani. Obraščen je bil le s trato v slabem stanju, premogel je manjšo gredico s trajnicami in nekaj grmovnicami, zasaditev ni bila prav mikavna, južno mejo pa je zakrila sosedova klekova živa meja in nekaj iglavcev. Pri hiši je bil tudi »bog bogova« Zeus, velik rotvajler, ki je rad tekal po predvrtu in z veseljem nosil blato v hišo. To je bil razlog, da smo se odločili ves predvrt tlakovati, gredico s trajnicami pa preoblikovati v ribnik, ki ga je Zeus takoj določil za svojo skledo s čisto pitno vodo.
Predvrt je povezan z velikim vrtom za hišo, pred njenim zahodnim pročeljem, njegova skrajna meja pa je rob slikovitega kanjona reke Kokre, ki pod nivojem vrta premore prostorno kamnito polico, na kateri je že bil poletni paviljon, s pozlačenim soncem na svoji špici. Domači »piknik plac«, umaknjen, popolnoma zaseben, brez zvedavih pogledov. Pred stopnicami, ki vodijo tja, pa je postavljeno znamenje v zahvalo, ker je lastnik preživel padec globoko v kanjon. Svojevrstna točka, ki usmeri in umiri po vrtu begajoči pogled.
Rob kanjona je zavarovan z nizko gabrovo živo mejo, z vrta pa je odprt pogled na gozd na drugi strani kanjona, kar vrtu daje globino in občutek prostranosti. Posrečeno je bila na ta vrt postavljena tudi okrogla kamnita lupina kraškega vodnjaka, ravno na pravo mesto, ki je v dizajnu postala osrednja točka prostora, njen krog pa je, z v prostor prenesenimi koncentričnimi loki, določil oblike mešanih obrobkov, ki smo jih zasadili s trajnicami in grmovnicami.
Žal ta vrt ni dosegel svoje zrelosti zaradi smrti v družini. Vrt živi in je še vedno lep, le obrobkov je zaradi lažjega vzdrževanja manj, nadomestila jih je trata. Škoda! A vrtovi so živi organizmi in prav je, da jih prilagajamo življenju. Drugačni bodo, ko bojo majhni otroci pri hiši, drugačni, ko mladiči nekoliko odrastejo, spet, ko odidejo od hiše …
Pa naj o tem vrtu raje spregovorijo fotografije iz njegove zgodovine!
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
