Profimedia

V resnici smo se že vsi kdaj soočili s čustveno lakoto in posledično prenajedanjem. Hitro jo zamenjamo za tisto pravo, čeprav sta med sabo precej različni.

1. Čustvena lakota napade v trenutku

Med tem ko se prava lakota razvija postopoma, pri čustveni občutimo t. i. napad lakote. Pojavi se s stresnimi situacijami, ki sprožijo neljuba čustva, kot so žalost, jeza in strah.

2. Čustvena lakota zahteva točno določeno hrano

Pri pravi lakot nas lahko poteši katerakoli hrana, saj je bistveno le to, da dobimo nekaj hranljivega. Pri čustveno lakoti hrepenimo po točno določeni hrani in nič drugega se nam ne zdi dovolj dobro.

3. Čustvena lakota ni locirana v želodcu

Kot je že jasno, pri čustveni hrani ne gre za kruljenje želodca ampak misli. Tam se zaradi stresne situacije razvije želja po hrani, po nagradi, po utehi, ki ne spusti, dokler občutek, ki je služil kot sprožilec, ne mine. Osredotočeni smo na specifičen vonj, okus ali strukturo.

4. Čustvena lakota vodi v prenajedanje

Čustvena lakota izhaja iz želje po zatrtju določenih občutkov, kar pa je težko narediti. Ker ni povezano s polnostjo želodca, se kaj hitro naredi, da zaužijemo dvojno ali trojno porcijo. Na drugi strani prava lakota služi zadovoljevanju fizičnih potreb telesa in izhaja iz želje po gorivu, energiji. Občutek sitosti na koncu prekine prehranjevanje.

5. Čustvena lakota vodi v nezadovoljstvo

Če ste se kdaj soočili s čustveno lakoto, potem veste, da se po hranjenju še vedno ne počutite boljše ampak kvečjemu slabše. Pride do občutka krivde zaradi prevelike količine zaužite hrane, česar pa pri pravi lakoti ni.

Poznano, mar ne? Z njo se občasno soočimo vsi, a za nekatere je lahko to soočanje začetek konca. Pazite, da se ne zaciklirate, saj boste s tem ne le povečali svojo telesno težo ampak se z dneva v dan tudi počutili slabše.

Soočite se s stresnimi dejavniki in nikar ne ignorirajte čustev. Ko vas napade lakota, si dajte 5 minut in tako ugotovite, če je lakota resnično prava ali gre ponovno le za poskus potešitve drugih potreb.