M24

»Velikokrat mi je bilo težko, ker sem ženska. Še vedno se moram skoraj vsak dan potrjevati in dokazovati. Ženske smo sicer prehodile dolgo pot, smo šle pa tudi zelo nazaj. Mislim, da do pravih problemov sploh ne pridemo, čeprav nas dnevno mučijo, a jih ne znamo imenovati in pokazati s prstom na njih,« je prepričana 72-letna igralka Polona Vetrih. Njej so polena pod noge sicer metali tako moški kot ženske.

»V Drami, kjer sem delala, je bilo veliko žensk v navezi z režiserji ali dramskimi direktorji. Deležna sem bila številnih zavidljivih pogledov. Navzven so sicer kazale lep obraz, za hrbtom so pa ‘šuntale’ svoje može. Ker so ti imeli kakšen grehek nad sabo, so bili kakšni babjeki, so se morali s tem odkupiti. Tega je bilo zelo veliko. A ne preveč. Bi mi bilo pa seveda lažje, če tega ne bi bilo. Vedno je boljše, če si malo povprečen, to je govoril že moj oče. Jaz bi morala biti bolj zabita ali pa se delati, da sem, a se ne bom. Na žalost sem se rodila drugačna in že zaradi tega sem bila v minusu. Tudi študij v tujini ni pomagal, ravno nasprotno. Če sem kdaj rekla: ‘V Londonu sem jaz to videla, to je bilo pa tako,’ so me takoj utišali, tako da sem nehala govoriti o tem.«