Shutterstock

Tole ni le nekaj zablodelih žarkov, tole je prava sončna kopel – zvrhan koš novic o tem, kako raka zdraviti, pa tudi bolj zgodaj odkrivati. In še bonus dobra novica: novi pristopi in terapije – z izjemo tistih, ki so še v fazi preizkusov – so na voljo tudi pri nas. Kar še enkrat podkrepi trditve slovenskih onkologov, da naša onkologija dosega visoke standarde in prav nič ne zaostaja za svetom.

1.     Tabletka proti raku dojk

Sanje o tem, da bi raka preprečili kar s tabletko, se začenjajo uresničevati. Nismo še čisto tam, smo pa na dobri poti. In hecna stvar je, da zdravilo, Anastrozol, poznamo že nekaj časa. Doslej so ga uporabljali kot zdravilo pri zdravljenju raka dojk pri ženskah po menopavzi, potem pa so odkrili, da odlično učinkuje tudi kot preventiva, saj znižuje raven estrogena, ki ga proizvaja telo, in tako zmanjšuje tveganje, da bi obolele. Predpisovali ga bodo ženskam, pri katerih je večja nevarnost, da zbolijo za rakom dojke, predvsem tistih, ki imajo bolezen v družini. Pet let je treba vsak dan vzeti po eno enomgiligramsko tableto Anastrozola. Ima pa nekaj stranskih učinkov, med drugim vročinske oblive, izpuščaje, osteoporozo, depresijo …

Anastrozol se (z receptom) dobi tudi v slovenskih lekarnah.

2.     Kemoterapija pred kemoterapijo

Oktobra lani so objavili, da je prišlo do najpomembnejšega prodora pri zdravljenju raka materničnega vratu v zadnjih dvajsetih letih, kar potrjujejo rezultati v 32 bolnišnicah po vsem svetu, od Brazilije, Indije, Italije, Velike Britanije do Mehike. Ne gre za novo zdravilo, temveč samo za drugačen način uporabe že obstoječih – če bolnice z rakom materničnega vratu pred začetkom standardnega zdravljenja (CRT, kemoterapija in obsevanje) prejmejo še šesttedensko indukcijsko kemoterapijo, se smrtnost zmanjša za 40 odstotkov, možnost, da bi se rak vrnil, pa za 35 odstotkov. Zdravili, ki ju uporabljajo za indukcijsko kemoterapijo, že imata dovoljenje za uporabo, sta poceni in lahko dostopni.

Shutterstock

3.     Personalizirano cepivo proti raku

Primerno je za različne vrste rakov in namenjeno preprečevanju tega, da bi se rak vrnil. Preskusili so ga na bolniku z rakom črevesja in na bolniku z melanomom, načrtujejo pa tudi poskuse pri bolnikih s pljučnim rakom, rakom mehurja, vratu in glave. Cepivo spodbudi imunski sistem, da po zdravljenju prepozna in uniči preostale rakave celice, tako prepreči, da bi se rak vrnil. Če ste globoko sumničavi do cepiva proti covidu, vam tole ne bo všeč: cepivo namreč izdelujejo po enaki metodi kot cepivo proti covidu, to je z mRNA. Iz vzorca tumorja, ki so ga odvzeli bolniku z rakom, izdelajo cepivo posebej zanj. Znanstveniki upajo, da bo to cepivo, ki ga zdaj klinično preizkušajo in naj bi imelo manj stranskih učinkov kot kemoterapija, postalo standard vsepovsod po svetu. A to še ne bo čisto takoj, študija, ki poteka, se bo končala šele leta 2027.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,  št. 15, 15. april 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana