Shutterstock

Še vedno lahko posadite sadike bučevk, pa tudi posejete seme jedilnih, vrežastih buč. Pred setvijo priporočam nakaljevanje. Bučno seme po starem načinu nakaljujemo tako, da ga pomešamo ali z vlažno žagovino, še bolje z močno vlažno zemljo za rože, in vse skupaj postavimo na toplo. Ko seme poči, ga posejemo. Seveda tako seme sejemo ročno.

Že nekaj let veliki skupini vrtnin pravimo bučevke, ne bučnice. Bučnice so namreč semena oljnih buč. Družina združuje najmanj 825 vrst rastlin, res je njihov svet širok in pisan. Ker izvirajo iz tropskih in subtropskih krajev, imajo rade toplo in vlažno vreme. Tega letos niso imele veliko, a saj je poletje še vedno prišlo, pa bo tudi letos.

Shutterstock

Zelo občutljive so za ozek kolobar

Med bučevke sodijo številne vrste, najbolj gojene pri nas so verjetno kumare. Otroci prisegajo na lubenice in melone. V zadnjih letih pa se med nas vedno bolj vrinjajo tudi druge, eksotične vrste bučevk, kot je afriška kumara, mehiška kumara, čajota in še bi se našle. To moramo vedeti, saj so bučevke zelo občutljive za ozek kolobar. Njihovo seme radi mečemo na kompost, kjer kalijo. Ni težav, če jih ne jemo. A vedite, da je v rastlinah prvotne družine prisoten prav poseben alkaloid – kukurbicin, ki prinaša prehranske težave in motnje. Zato plodov samorastnikov ni varno uživati, razen če ste prepričani, da nimajo tega alkaloida v sebi. Najlažje jih prepoznate, če daste meso buče v usta do dna jezika. Tam so namreč brbončice za grenkobo. Če občutite grenak, trpek okus, buče raje ne uživajte. Naj vam raje krasi balkone, terase, okna … Super uporabne so vse vrste tudi za praznik čarovnic.

Da ne pride do križanja, pa mora biti med bučevkami iste vrste vsaj 500 m razdalje. Tudi okrasne buče lahko povzročijo zmešnjavo. Zato je varneje kupiti vsako leto novo seme, sadike ali pa pridelovati samo eno vrsto buč.

Trije rodovi, v katere lahko uvrščamo maslenke

Buče uvrščamo v rod Cucurbita, pri nas pa pridelujemo tri vrste, to so Cucurbitapepo, v katero sodi največ predelovanih sort buč, tudi oljne in grmičaste, in nekatere maslenke. V rod C. maxima sodijo predvsem buče velikanke, v rod C. moschata pa muškatne, sladke buče, ki jih imamo tako radi. Možno je tudi križanje med vrstami. Bučevke se izredno rade križajo med seboj. Znotraj posameznega rodu (Cucurbita …) je vedno mogoče križanje med vrstami in seveda sortami, tako se lahko okrasne buče križajo z oljnimi, jedilnimi, grmičaste z vrežastimi … C. pepo se lahko križa s C. moschata in – redkeje sicer – tudi C. maxima.

Kot vidite, je zato pridelovanje semena lahko težavno.

Shutterstock

Cveti, a ne rodi?

Muškatne buče so vrežaste, pomeni, da rodijo na dolgih steblih – vrežah. Najprej naredijo nekaj moških cvetov, ti so nekoliko večji in predvsem na dolgih pecljih. To je normalno. A ko je vreme slabo, prehladno, ko je preveč temperaturnih, tudi vodnih stresov, je teh moških cvetov veliko. Zato rečete, cveti, pa ne rodi. Zato sama vedno svetujem čakanje s setvijo ali pa vzgojo sadik. Preko sadik je stres veliko manjši in je pojavov, ko buče sploh nočejo narediti ženskih cvetov, veliko manj.

Kaj lahko naredimo? Buče pridelujemo s sadikami, tudi te vrežaste, da se izognemo najhujšemu stresu, ko so rastlinice še majhne. Za presajanje so primerne 4–5 tednov po setvi. Ne čakajte predolgo, da še vi ne povzročite dodatnega stresa. Ob presajanju v jamico ne dajajte gnojil, lahko pa daste nekaj zemlje za rože. Če je suho, je smiselno jamico zaliti. Veliko bolje bodo rasle, če jih sadite na zastirke. Ne gnojite preveč, vedno upoštevajte navodila na kupljenih gnojilih, saj preveč organske snovi povzroči še poznejši nastavek ženskih cvetov. Gnoja damo največ 1,5 l / m², vendar z njim gnojimo samo jeseni, saj bi gnojenje zdaj povzročilo ožige korenin. Tudi če je odležan, kot rečemo. Zdaj lahko gnojimo s kompostom, ki ga damo 8–10 l / m². Raje dajte kaj manj kakor več, saj je dokazano, da v vročih poletjih, takih pa je vedno več, posevki, gnojeni z gnojem, slabše uspevajo, moških cvetov je več.

Nega skozi leto

Maslenke sadimo na razdaljo 0,5 m x vsaj 1 m. Že pred presajanjem, potem pa dokler traja hladno ali stresno vreme, rastline tedensko zalivamo s pripravki, ki vsebujejo morske alge in vitaminske komplekse. Namakanje bo vedno v pomoč, vendar je priporočljivo kapljično. Običajno zadostuje, da namočimo dvakrat tedensko.

Če je le mogoče, tla okoli njih prekrijte z zastirko. Folijo moramo seveda položiti prej. Naj vas še enkrat opomnim, da danes lahko dobimo tudi biorazgradljivo. Seveda to folijo polagamo nekoliko drugače. Vedno zjutraj, ko je zunaj hladneje, in vedno malo manj napeto. Jeseni je ne zaorjemo, zakopljemo v tla. Žal se ne razgradi enostavno na kompostu ali v zemlji. Vendar se v nekaj letih razgradi in zaradi nje v zemlji ni mikroplastike.

Tako kakor vse vrtnine pa imajo tudi buče zelo rade tudi organske zastirke, zadostuje pokošena trava z zelenice, idealna je ovčja volna, kupimo pa lahko agrofilc. Zagotovo bodo iznajdljivejši našli še kaj. Sploh spomladi, ko je hladno, je dobra tudi slama.

In to je tudi vse. Če bodo imele dovolj prostora, toplote in vode, bodo uspevale. Za maslenke je značilno, da jih lahko hranimo v temi, na hladnem (idealno je 15 ^oC) in v suhem prostoru tudi vso zimo. Zato so zelo uporabne za naš način življenja.

Objavljeno v reviji Jana,  št. 21, 27. maj 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana