Shutterstock

»Včasih smo rekli, kakšna je ta mladina, zdaj pa lahko vsakdo pogleda bodisi na omrežja bodisi kamorkoli okrog sebe in vidi, da imamo dejansko mi, starejši, problem sami s sabo, mladina pa je krasna!« trdi antropolog Dan Podjed, ki tudi opaža, da živimo v družbi, kjer raven komunikacije drastično pada. A tokrat ne bomo o družbenih medijih, poglejmo, kaj se dogaja v resničnem svetu. Tu ni težava v mladih, čeprav so še vedno pogosto dežurni krivci, temveč smo problem ljudje srednjih let in starejši, ki si dovolimo vse večje nesramnosti.

»Da so ljudje bolj nestrpni in popadljivi, ni samo vtis, ampak žalostno dejstvo. Kar se krutosti tiče, pa razen ekscesnih dogodkov, ki so vedno bili in tudi bodo, ni opaznih razlik. Mogoče je hujših oblik nasilja celo manj, saj je to v zadnjih letih družbeno jasno obsojano in označeno za nedopustno. Tako da se po mojem mnenju hujše oblike nasilja dogajajo bolj skrito očem, žal prepogosto ‘na varnem’ za domačimi stenami,« pravi partnerski in družinski terapevt Izidor Gašperlin ter opozarja, da imamo čedalje več opravka z nerazumljivo razbohotenimi oblikami psihičnega (čustvenega) nasilja. 

»Neverjetno, kako iznajdljivi smo postali v tem. Ravno to se mi zdi eden od ključnih problemov sodobne družbe – toleranca do psihičnega nasilja. Dokler ni nekdo mrtev ali resneje fizično poškodovan, se nihče ne zgane kaj dosti. Psihično nasilje se vztrajno bohoti po družbenih omrežjih, zgled pa se zlahka najde tudi pri politikih, ki so že pred časom odvrgli rokavice in medsebojno obračunavajo na vse mogoče načine. Seveda to ne velja za vse, ampak jih je dovolj in na žalost tudi vedno več.«

Shutterstock

Starejši nismo dober vzor

Tudi Dan Podjed opozarja na negativen zgled politikov oziroma na splošno starejših. »Starejši mladim nismo vzor. Za slovenski jezik se mi zdi ponižujoče, kako pišejo tisti, ki bi morali biti vzor tudi drugim odraslim, recimo nekateri osrednji politiki – delajo napake, ob katerih se zgrozim sam, gotovo pa tudi mladi, ki hodijo v osnovno ali srednjo šolo. Vprašam se, zakaj toliko ciničnosti, pikrosti, pritlehnosti … po omrežjih? Nekomu je na daljavo, posebej če osebe še nisi nikoli srečal v življenju, zelo lahko zabrusiti karkoli. A ljudje se ne zavedajo, da ob tem naslavljajo res široko množico ljudi. Torej neki komentar ne leti samo na tistega, pod katerim komentiraš, temveč ga vidijo tudi drugi in se ob tem zgrozijo.«

Nadaljevanje zanimivega prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 18, 6. maj 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana