Jana
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 1 min.

Revolucija v gradnji: lesene stavbe, ki preneseje močne potrese


RENATA UCMAN
13. 3. 2025, 07.00
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli

CLT-stavbe prenesejo močne potrese nad 7. stopnjo po Richterjevi lestvici brez večjih poškodb. O prednostih masivne lesene gradnje je spregovoril Žan Pritržnik.

Arhiv proizvajalca
Gradnja z masivnimi lesenimi stenami CLT omogoča postavitev stavbe v nekaj tednih.

Slovenija je dežela gozdov in lesa, ki bi ga pri nas lahko pogosteje uporabili za gradnjo domovanj. Zaradi številnih prednosti tako za zdravje, prijetno bivanje in okolje v tujini in tudi že pri nas vse bolj narašča zanimanje za masivno leseno gradnjo po sistemu CLT. Za izdelavo take hiše uporabijo masivne lesene stene, ki so narejene iz več slojev križno lepljenih smrekovih desk. Žan Pritržnik nam je pojasnil vse prednosti takih stavb, ki jih lahko zgradijo v le nekaj tednih in so potresno varnejše. Les kot konstrukcijski element uravnava vlago v prostoru, kar prispeva k boljši kakovosti zraka in ugodnejšemu bivalnemu okolju.

Osebni arhiv
Žan Pritržnik: »Sistem križno lepljenih plošč je prinesel revolucijo na trgu gradnje.«

»V zadnjem desetletju in pol opažamo veliko spremembo v poznavanju masivne lesene gradnje po sistemu CLT. Na začetku smo nenehno pojasnjevali, zakaj menimo, da je lesena gradnja boljša od klasične, zakaj je tak sistem boljši od betonskega in statično stabilnejši od skeletne gradnje. Pa zakaj je požarno, potresno in pravzaprav v vseh pogledih boljši od vseh drugih sistemov gradnje na trgu. Sistem je bil takrat novost na evropskem in slovenskem trgu. Danes vsak dan k nam prihajajo ljudje, ki točno vedo, zakaj želijo CLT-hišo. Med sistemi gradnje ne izbirajo več, odločajo se le med izvajalci, ki pa jih v Sloveniji ni prav veliko,« pojasnjuje Žan Pritržnik, direktor podjetja Lesoteka hiše.  V lasti imajo tudi tri masivne lesene vrtce na Koroškem, ki jih upravljajo po modelu javno-zasebnega partnerstva.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 10, 11. marec 2025. Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Prijazno vabljeni k branju!

© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.