Šimen Zupančič

Zgodovina ne beleži, kaj natanko je mislil avtor grafita Kok imaš še časa tuki?, ampak napis odlično povzame duha Trubarjeve ulice v Ljubljani: najbolje jo je obiskati s praznim želodcem, čas je pa stvar osebne odločitve, kajti ozka tlakovana ulica, ki so jo, bogubodipotoženo, zelo hitro zavohali tudi turisti, je primerna tako za hitro potešitev lakote kot za ležerno posedanje v lokalčkih. Trubarjeva je kraj z največ gostinskimi lokali na kvadratni meter v prestolnici. Ulica potešitve. Lahko bi ji rekli kulinarično srce Ljubljane. Ali še bolje, želodec mesta.

Šimen Zupančič

Nekoč, pred leti, sem stanovala na koncu Trubarjeve. Takrat je bila to povsem drugačna ulica. Takoj, ko si s Prešernovega trga zavil vanjo, je začelo vse mrtveti, bilo je vedno manj ljudi, vedno manj lokalov, od Resljeve navzgor je bila pa klinično mrtva. No, bila je, se mi zdi, neka svečarna, ampak nikoli nisem vedela, ali še zares obratuje ali je njihova prašna izložba samo spomenik nekim minulim časom. V temi je bila ulica kar malce strašljiva. Slabo osvetljena, vsa okna so bila zabita z deskami, vsake toliko se je iz teme izvila senca mimoidočega in takoj spet utonila vanjo. Zelo hitro sem hodila, verjemite. Ni bila ravno ulica strahov – nisem plašne sorte – bolj ulica neprijetnih občutkov. Ulica »nekaj mi diha za ovratnik«. Ulica »nekaj zoprnega je v tej temi«.

Šimen Zupančič

Vstajenje

Hecna stvar, z leti se Trubarjeva ni potihem sesula vase, kot sem pričakovala. Oživela je. Ne vem, kaj se je zgodilo vmes, že dolgo ne živim več tam, ampak danes je to ena najživahnejših ulic v Ljubljani; in najbolj živa je tam, kjer je bila prej najbolj mrtva, od Resljeve gor proti UKC. Veliko lokalov se drenja na tistem kratkem odseku ulice in največ je gostinskih. Vmes so pa trgovine s spominki – itak! – frizerski saloni, prodajalne travice, pa Hiša eksperimentov je tudi tam in erotična trgovina, seveda, spodaj pa trgovina s fantastičnim imenom Na pou zastojn. Je bila zaprta – mogoče zato, ker je to ulica, ki pozno vstaja – nisem mogla ugotoviti, kaj tam prodajajo (športne zadeve, sem izguglala pozneje), ampak a ni to nadodlično ime? Še pred nekaj leti je imela večina lokalov tuja imena, potem se je zgodil pa preobrat, zdaj stavijo na duhovitost in slovenska imena. Ali pa na romantiko, malo niže je zasanjana knjigarna Hiša sanjajočih knjig. Hočem reči, tole bi moral biti članek o gostinskih lokalih na Trubarjevi, ampak kako bi mogla ne omeniti Hiše sanjajočih knjig?

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 17, 29. april 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana