Poglejte okoli sebe in videli boste, da vsak tretji, če že ne vsak drugi človek – žveči. Če v tem trenutku nečesa ne je. Žvečilni gumi je postal nujna stvar v življenju sodobnega človeka. Nanj smo se tako navadili in reklame nas tako uspešno prepričujejo, kako moramo žvečiti, če želimo ohraniti zdrave in lepe zobe ter svež dah, da ob tem pozabljamo na najverjetneje zdravju škodljive sestavine v njem. Gre predvsem za umetna sladila in gumijevo bazo, ki za razpadanje potrebuje dolgih 450 let. Je mogoče, da si večkrat na dan in vsak dan v usta tlačimo lepljivo kepo, polno strupenih snovi?

Laik bi lahko sklepal, da bo žvečilni gumi, ki ga je pogoltnil, po njegovi smrti za to, da se do konca razgradi, potreboval še dolga štiri stoletja. Sama sem jih kot otrok pogoltnila nešteto, ne da bi kdaj pomislila na to, da lahko ta vrag še vedno tiči v katerem od kotičkov mojega prebavnega trakta. A šalo na stran. Se je treba v resnici vprašati, kako nam je uspelo, da smo postali takšni odvisniki od žvečenja? Mar res tako nujno potrebujemo ta mali, a očitno nevarni zalogaj, in to večkrat na dan?

Premetavanje koščka gume po ustih ni pogruntavščina sodobnega časa. Ljudje žvečijo gumo že dolga tisočletja. Grki so žvečili smolo grma mastike, Maji in severnoameriški Indijanci so uporabljali sokove različnih dreves, sodobni človek se je očitno domislil tega, kako bi lahko to človeško navado izkoristil in s tem dobro zaslužil. Kemični koncerni so tako v prejšnjem stoletju ustvarili umetno gumijevo osnovo iz sintetičnih polimerov, ji polepšali videz in izboljšali okus s sladili, aromami in barvil ter ji s konzervansi podaljšali rok trajanja. Nastali so žvečilni gumiji, brez katerih si je nemogoče predstavljati življenje sodobnega človeka. Slišati je neverjetno, a če pokukate v žepe, ženske torbice ali predale avtomobilov, boste zagotovo našli čigumije, kot po domače pravimo žvečilnim gumijem. Lahko bi rekli, da je postalo človeštvo odvisno od tega malega zalogajčka za žvečenje.

Res je. Pri jedi se nam pH v ustih zniža, kar je normalno in nujno potrebno, saj gre za začetek prebave. Tako je še nekaj časa po jedi, da se iz ust »pospravijo« tudi delčki hrane, ki so ostali med zobmi. Res je tudi, da kisline škodijo zobni sklenini in da je po obroku dobro poskrbeti za ustno higieno. A mar so žvečilni gumiji edina rešitev?

Ta lepljivi dobičkonosni izdelek nastaja na podlagi plastičnih derivatov iz nafte in umetnih sladil, ki jih povezujemo s številnimi hudimi boleznimi – celo z rakavimi obolenji. Umetna sladila zadnje čase razglašajo za sladke morilce. Eno teh sladil je tudi aspartam.

Več v Jani št. 35, 30.8.2011

Taiji Tokuhisa, solastnik podjetja, ki se ukvarja z odstranjevanjem žvečilnih gumijev: »Žvečilni gumiji se odstranijo s kombinacijo visoke temperature, ki se z nizkim pritiskom razprši po onesnaženi površini in z uporabo posebnih do okolja prijaznih čistil. Nalogo pa dokončajo posebej oblikovane krtače.«

Pri izdelavi čikce se lateks pomeša z naravnimi voski, da tako nastane gumijeva masa. Še vedno vroči gumijevi masi dodajo ekološka sladila (med drugimi tudi vedno zdravi agavin sirup, ki ima nizek glikemični indeks) in naravne okuse, nato pa jih stiskajo in oblikujejo.