Pixabay

Se še spomnite znamenitih plesnih prizorov iz filma Umazani ples? Patrick Swayze in Jennifer Grey sta v filmu iz leta 1987 odplesala vročo mambo, ki še desetletja pozneje v nas prebuja željo po plesu. Ples je naša skupna strast, njegov učinek pa čutimo takoj: izboljša držo in nas nemudoma navda z dobrim počutjem. Če k temu dodamo še, da je tudi zdrav, ni razloga, da ne bi obuli plesnih čevljev in se podali na plesišče, četudi kar v domači dnevni sobi.

Gibanje v ritmu nas osrečuje

Naj bo klasični valček, hitri fokstrot ali vroča salsa – usklajeno ritmično drsenje čez parket plesne dvorane nam da močan odmerek dodatne dobre volje. Telo ob zibanju v ritmu spodbuja izbruhe hormonov sreče in pospešeno razgrajuje stresni hormon kortizol. Okrepi nam energijo in poskočnost, zato velja plesanje za izvrstno obliko pridobivanja telesne kondicije, kar še posebej velja za nešportni tip ljudi ali začetnike v športu. Med plesom se srčni utrip ustali na za človeka idealnih 120–130 utripov v minuti, ob nekoliko bolj vročih in poskočnih taktih pa porabimo kar 350–500 kalorij. Ples razgiba dobesedno vse mišične skupine: ramena, roke, trebuh, boke in seveda noge. Ker je v gibanju vse telo, ples oblikuje našo celotno silhueto.

Ples je zdrav

O zabavni in razvedrilni plati plesa najbrž nihče ne dvomi, še tem bolj razveseljivi pa so dokazi, da ples lahko tudi zdravi. Pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo je redno plesanje opazno izboljšalo njihovo mobilnost in okretnost. Petmesečna raziskava pa je potrdila, da so bolniki z multiplo sklerozo, ki so med raziskavo sodelovali v programu plesne terapije, opustili eno od dveh pomagal pri hoji. Z vidika psihologije so to pomembni dosežki, saj kažejo na krepitev samostojnosti. 

Pixabay

Zaščita pred demenco in Alzheimerjevo boleznijo

Alois Alzheimer (1864–1915) je pred skoraj 120 leti opisal bolezen, za katero še danes ni učinkovitega zdravila. So pa raziskovalci z univerze Stanford v dlje časa trajajoči raziskavi ugotovili, da se je pri parih, ki so plesali, nevarnost za pojav Alzheimerjeve bolezni zmanjšala za 76 odstotkov. To je bistveno več pozitivnega učinka, kot ga denimo prinaša reševanje križank (47 odstotkov) ali branje (35 odstotkov). Znanstvena razlaga je, da je ples zelo kompleksno početje, ki vključuje tako motoriko kot pozornost, kratkoročni in dolgoročni spomin ter za povrh veliko gibanja. Kar brez skrbi, če ta hip še ne sodimo med plesalce: ker so naši možgani podobni drugim mišicam in jih torej lahko treniramo, velja reči, da ni nikoli prepozno.

Lažje sprejemanje odločitev

Posebna ameriška medicinska raziskava se je ukvarjala s specifikami vpliva plesa na delovanje možganov. Izkazalo se je, da sta nenehna pozornost na gibanje partnerja in sledenje njegovi pobudi zelo ugodna za možgane, saj krepita njihovo zmožnost vživljanja v drugega. Pri plesu je namreč treba naglo odreagirati na soplesalčev znak, včasih dobesedno v sekundi. Ta kakovost se prenaša na našo splošno pripravljenost za sprejemanje odločitev na vseh področjih.

Redko je prezgodaj in nikoli prepozno

Za prve plesne korake je idealen čas že v otroštvu, a prepozno ni nikoli. Ples je zabavna dejavnost za vse starostne skupine. Primerne tečajniške skupine ne bo težko najti, saj je ples nadvse priljubljen in je tovrstne ponudbe dovolj – tako za pare kot posameznike. Najlepše pri vsem pa je, da lahko plešemo kar doma! Na voljo so tudi spletni tečaji z nazornim prikazom plesnih korakov. Potrebujemo le še plesne čevlje.

Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 33, 12. avgust, 2023.

revija Jana