Mateja J. Potočnik

V pokoj odhaja več kot leto dni prezgodaj, lahko bi dokončal mandat varuha pravic gledalcev in poslušalcev, a ga noče. Na nacionalnem radiu in televiziji je »služil« 42 let. Začel je kot radijski novinar, nadaljeval kot televizijski, bil urednik notranjepolitične redakcije in potem celotnega informativnega programa. »Izumil« je Odmeve, Polnočni klub in oddajo Intervju, ki jo je pripravil in vodil 250-krat. Njegovi sodelavci ga opisujejo kot načelnega, neposrednega, doslednega, pokončnega. A njegovo poklicno slovo je vseeno malo grenko.

Kako je že napisal Ali Žerdin v Portretu tedna: da niste pretirano tevegenični, da imate čuden nos in nemanekensko kožo, da tudi vaš govor ni brezhiben, a da vse to postane nepomembno, ko v Intervjuju postavite prvo vprašanje, in da ste vedno izjemno dobro pripravljeni. 

Ali je krasen novinar, moj vzornik, čeprav je še mlad. Napisal je, kar je res, tak sem. Tako me vidi. Pa me s tem ni nič ponižal ali razžalil, tako me pač vidi, saj drugo je bilo pozitivno. (smeh) »Jaz nič skrivati, da sem crna.« Tako je govoril temnopolti Čarli, tonski tehnik na TV Slovenija. (smeh) 

Leta 1974 ste začeli na Radiu Slovenija, v oddaji Še pomnite, tovariši. Ima to kakšno povezavo s tem, da je bil vaš oče znameniti Lado Ambrožič Novljan, partizanski poveljnik in povojni kritik, o katerem ste napisali tudi knjigo?

Ne, takrat to ni imelo nobene povezave. Na tržnici sem srečal znanca, mu povedal, da iščem službo, in po njem sem prevzel vodenje te oddaje. Bilo mi je blizu zaradi očeta in zaradi diplomske naloge, ki sem jo napisal na to temo. To sem počel samo leto dni, odšel sem v vojsko, nato pa sem začel delati druge stvari, v glavnem gospodarske teme. Politike takrat nisem mogel delati, ker nisem bil član partije. Zanimiva so bila potovanja po Jugoslaviji, na Kosovem so na primer imeli na tamkajšnji televiziji kup pokvarjenih avtomobilov, ki jih nihče ni znal popraviti. Na črnogorskem nacionalnem radiu pa so imeli samo en avto in še tistega so mi posodili, ko sem bil tam na obisku, z voznikom vred. 

Celoten intervju z Ladom Ambrožičem si lahko preberete v peti letošnji številki revije Zarja.