»Dedek Mraz,« (v ruščini djed Maros) je prejšnjo soboto odmevalo iz dvorane Španskih borcev, tam so otroci multikulturnih družin in družin priseljencev iz držav bivše Sovjetske zveze nestrpno pričakovali prijaznega moža. Nazadnje ga je pričarala glavna ruska šamanka. Ruski dedek Mraz otroke v Sloveniji obiskuje že dvanajst let, vse pa se je začelo na pobudo mag. Liane Cerar, ki je pred petnajstimi leti prišla v Slovenijo iz Sibirije in je praznovanje najprej organizirala za svojo hčerko Janjo. Liana Cerar je bila aktivna že v rodnem sibirskem mestu Tobolsk. Bila je psihologinja v vrtcu, pred tem glasbena vzgojiteljica otrok, predvsem pa je uživala v pripravi otroških prireditev. Ko je spoznala moža Slovenca, ki je takrat sodeloval pri izgradnji enega tamkajšnjih hotelov, se je preselila v Slovenijo. Rodila je hčerko Janjo in  želela je, da bi tudi ona  lahko uživala v fantazijskih pravljicah, pesmicah in plesu, kakršnih so vajeni otroci v njenem rodnem mestu. A ker česa podobnega pri nas ni našla, se jih je odločila organizirati sama. »Začela sem s cicibanovimi uricami za rusko govoreče otroke. Nanje je najprej prihajalo pet otrok, potem pa je njihovo število iz leta v leto raslo.« Pred petimi leti je nastala še ruska šola, ki se danes imenuje Vesela dRuščina, v okviru katere prostovoljci in prostovoljke pripravljajo še dobrodelne prireditve s področja ruske kulture.
Mrzlične priprave. Praznovanja, predvsem novoletna, so tako postala neločljiv del učenja in zabave Vesele dRuščine. Vsako leto se Liana, Janja, ki ima danes že trinajst let, in njene prijateljice spomnijo pravljice, s katero bodo razveselili otroke in njihove starše. Letos so otroke povabili na srečanje z dedkom Mrazom v kraljestvo Snežne kraljice. Liana začne s sodelavci in otroki pravljico pripravljati že oktobra. Za prireditev sami sešijejo kostume, izdelajo sceno in pripravijo rekvizite, kar je poseben izziv, v katerem z veseljem sodelujejo tudi starši. Letos je bil dogodek poseben tudi zato, ker je bil prvič v tako veliki dvorani, kot je kulturni center Španski borci, in ta je bila skoraj polna. »Prej smo bili vedno v konferenčnih sobah.«
Vsi pa so kajpak najbolj nestrpno pričakovali trenutek, ko se bo od nekod prikazal djed Maros. Letos se je pripeljal s helikopterjem, kar je danes pač najhitrejša možnost, kako priti s Severnega pola. Potem pa se je v svojih bleščečih rdečih škorenjcih in srebrnem plašču spustil s stropa dvorane ter pozdravil otročke. Veselje je bilo nepopisno. Ko vidiš žareče oči otrok in začutiš hvaležnost staršev, so neprespane noči ob pripravi prireditve pozabljene, pravi Liana, sicer ravnateljica na Višji strokovni šoli Zaris. S hčerko, ki bo čez leta za mamo z veseljem prevzela pripravo prireditve, že zbirata ideje za prihodnje leto.