Shutterstock

Ste letos ljubosumno pogledovali k sosedi, ki je (spet) imela lepši paradižnik od vas, pa debelejši krompir in večji korenček? Potem je zdaj čas, da se pripravite na prihodnje leto! Do boljšega in zdravega pridelka najlaže pridemo, če do potankosti spoznamo zemljo, na kateri vrtnarimo. Ker tega ne moremo storiti s prostim očesom, je priporočljivo opraviti analizo zemlje. Kaj pomeni, če v prsti primanjkuje kalija ali magnezija ali pa je določenega elementa preveč? O tem in še o marsičem poučnem smo se pogovarjali z dr. Danijelom Stojkovičem Kukolinom iz podjetja AgroMedica.

Obstaja več vrst analiz zemlje, vseh pa se običajno lotimo z namenom, da bolje spoznamo svojo prst. Zakaj je analiza pomembna, je dokaj razumljivo, odlično pa to pojasni dr. Stojkovič Kukolin: »Podobno kot nas zdravnik napoti na analizo krvi in na podlagi izvidov priporoča morebitno jemanje zdravil, spremembo prehrane, jemanje dopolnil ipd., da se bolje počutimo, tako je analiza zemlje potrebna za pripravo priporočil, s pomočjo katerih bodo rastline bolje rasle. To ima tudi denarne posledice, saj ni treba kupovati nepotrebnih gnojil. Z uporabo tarčnih izdelkov povečamo količino pridelkov in hkrati poskrbimo za okolje, saj tako preprečujemo spiranje odvečnih gnojil ter onesnaževanje podtalnice in drugih vodnih virov.« Ljudje leta in leta uporabljajo isto gnojilo in izdelke za vrt, pa jih morda sploh ne potrebujejo. Osnovna analiza zemlje stane toliko kot vile in lopata skupaj, na njeni podlagi pa dobimo natančne informacije, kaj zemlja dejansko potrebuje, česa ima morda preveč in kako lahko morebitne težave odpravimo.

Ugotavljamo lahko vse od pH zemlje do vsebnosti težkih kovin

Ker obstaja več različic analiz zemlje, se je treba dobro pozanimati, kaj nam določena analiza ponuja, in seveda premisliti, kaj nas zanima. »Načeloma lahko opravimo osnovne analize, ki navadno zajemajo določitev parametrov, kot sta pH in organska snov, ter določitev količine dušika, kalija in fosforja. Kompleksnejše analize zajemajo še določitev mikrohranil (bor, cink, mangan, železo, baker, magnezij ...), električne prevodnosti (slanosti) zemlje, količine vezanega karbonata in tako dalje, obstajajo tudi analize, ki preverijo vsebnost težkih kovin v zemlji.« Kajpak nam vsa izmerjena dejstva skupaj ne pomenijo čisto nič, če nam zraven ni razloženo, kaj pomeni presežek ali primanjkljaj določenega elementa. Najpomembnejši del analize je zato interpretacija rezultatov, ki jih dobimo iz laboratorija. Iz posameznih vrednosti moramo namreč točno razbrati, kaj storiti, da bo zemlja rodovitnejša in manj obremenjena z morebitnimi presežki ali primanjkljaji hranil. V nasprotnem primeru nam vse številke in oznake ne bodo čisto nič povedale.

Več v Zarji št. 46, 15.11.2016