revija Zarja

Še več, kar 17 otrok je za posledicami ošpic umrlo. Prav tako je ta nalezljiva bolezen ena osrednjih tem v Italiji, kjer se jih je v prvih treh mesecih tega leta okužilo 700. V obeh državah je cepljenje prostovoljno, hkrati pa poročajo o močnem proticepilskem gibanju. Možnost za širjenje ošpic po Evropi je velika, saj v večini držav niso dosegli 95-odstotne precepljenosti.

Ošpice spadajo med najbolj nalezljive okužbe, prenašajo se kapljično po zraku in nezaščiten človek, ki je v istem prostoru z bolnikom, ima 90 odstotkov možnosti, da zboli. Bolnik je kužen štiri dni pred pojavom izpuščaja in še štiri dni po začetku izpuščaja. »Zato so v generacijah, rojenih do leta 1960, ki se še niso cepile, zboleli prav vsi otroci. A podobno nalezljiv kot ošpice je na primer tudi oslovski kašelj,« opozarja eden najboljših poznavalcev cepiv v državi, prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., profesor imunologije in mikrobiologije, specialist klinične mikrobiologije z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

V zadnjem obdobju se je začelo širiti tudi prepričanje, da ošpice niso nič posebnega, da so nekaj takega kot prehlad. Kar 61 odstotkov Nemcev meni, da ošpice niso nevarna bolezen. Podatki, ki jih navede Ihan, dokazujejo nasprotno: »Na svetu zboli približno 20 milijonov ljudi na leto, več kot 150.000 jih umre, pred 20 leti jih je umrlo celo več kot pol milijona na leto, cepljenje pa je smrtnost zmanjšalo do današnje stopnje. Torej so daleč od nedolžnega prehlada. To je naporna bolezen z visoko vročino, hudim glavobolom, fotofobijo, vnetjem očesnih veznic, napornim kašljem in drisko. Pri otrocih, mlajših od pet let, se pogosto pojavijo tudi vročinski krči.«

Cepiva, simbol diktature? V večini zahodnoevropskih držav imajo podobno precepljenost kot pri nas, torej 90-odstotno – četudi je v Nemčiji in Skandinaviji cepljenje prostovoljno, le pri ošpicah je v teh državah precepljenost manjša. Zakaj? »Po eni strani gre za posledico lažne povezave cepiva (proti mumpsu, ošpicam in rdečkam) z avtizmom, ki jo je povzročil Andrew Wakefield. Kljub dokazani lažnivosti njegove objave so bile posledice za cepljenje silovite. Potem so tu gibanja različnih naturalistov, ki želijo v zmedenem tehnološkem svetu, kakršnega je težko obvladati, imeti v rokah vsaj osebni nadzor nad prehrano. Zato se v tej želji pogosto odločajo za malo posebne prehranske režime in v okviru njih se pogosto znajde tudi odklanjanje cepiv, ki so zanje nekakšen simbol tehnološke diktature in nadzora ljudi. Pomemben del neprecepljenih pa so nekatere etnične skupine, ki se izogibajo družbeni kontroli, na primer Romi v nekaterih državah. Ne smemo pozabiti tudi migracij, ko ljudje z neprecepljenih območij prehajajo v precepljene države in tam ustvarijo bazen neprecepljenih, ki je podlaga za manjše epidemije,« razlaga Ihan in dodaja, da ima Romunija predvsem slabo urejeno cepljenje in številne etnične skupine, ki se slabo odzivajo na cepilne programe. Ko se ustvari dovolj velik delež neprecepljenih, sledi izbruh bolezni.

Po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni je bilo v Romuniji z enim odmerkom cepljenih samo 86 odstotkov v letu 2015, medtem ko je bila leta 2007 precepljenost še 97-odstotna. Z dvema odmerkoma je bila v letu 2013 precepljenost 88-odstotna, v letu 2007 pa 96-odstotna.

V tej državi je v zadnjem času umrlo 17 otrok, okuženih z ošpicami. To naj bi bili romski nomadi, ki so prišli iz Italije. Nekateri mediji poročajo, da za smrt teh otrok niso krive ošpice, temveč slaba prehranjenost in nasploh njihovo grozljivo zdravstveno stanje. Ihan nam je že pred časom pojasnil, da je smrtnost znamenje kakovosti zdravstvenega sistema, cepiva pa napadajo obolevnost. »Dobra zdravstvena podpora in dobre življenjske razmere preprečijo velik del smrtnosti, kar pa ne pomeni, da bolezen ne poteka zelo resno in tudi s posledicami.«

Nič ni 100-odstotno. Tudi Italija ima prostovoljno cepljenje, zaradi nedavnega izbruha ošpic pa v tej državi razmišljajo o vnovični uvedbi obveznega cepljenja, precepljenost dvoletnikov je pri njih komaj 85-odstotna. V vseh državah imajo cilj doseči dobro precepljenost in tudi Ihan zagovarja načelo, da je precepljenost bolje doseči s prostovoljno udeležbo, saj to pomeni, da so ljudje cepljenje tudi pri sebi sprejeli in ga dojemajo kot veliko pridobitev. »Seveda pa države, kot je Italija, niso v lahkem položaju. Italija ima veliko migracij, in če k temu prištejemo ne pretirano urejeno državo in naturalistično-verska gibanja, to zadošča za manjšo precepljenost. «

Seveda se lahko zgodi, da za ošpicami zboli tudi cepljen otrok, čeprav je cepivo proti ošpicam med najučinkovitejšimi. »Kar 97 odstotkov otrok je po cepljenju zaščitenih in pri 93-odstotni precepljenosti se bolezen v populaciji ustavi oziroma se virus iz nje izrine. Je pa res, da obstaja generacijska luknja večje občutljivosti za bolezen, ki se začne za rojene po letu 1960. Do takrat so zboleli prav vsi in so zaradi prebolele bolezni tudi vsi zaščiteni. Najprej so začeli cepiti z enim odmerkom cepiva, kar se je izkazalo za manj učinkovito, zato so te generacije dovzetne za vnovično okužbo v zrelih letih, ki pa je ustrezno blažja. Osebe, rojene leta 1969 in pozneje, so po našem programu cepljenja predvidoma dobile dva odmerka cepiva proti ošpicam in tudi v poznejših letih praviloma ne zbolijo.«

Povsem mogoče je torej, da gre vaš cepljeni otrok na potovanje, se okuži in zboli – nobeno cepivo ni 100-odstotno, vendar imamo kot cepljeni za to manjšo možnost. Res pa je tudi to, da pri cepljenih bolezen poteka v blažji obliki. »Tudi z enkratnim cepljenjem teža bolezni močno upade, čeprav se pojavi. Seveda pa obstaja skupina ljudi, pretežno z okvarami imunskega sistema, ki se na cepivo niso odzvali, in pri njih lahko bolezen poteka v zelo težki obliki.«