Titov kuhar, ki je očaral tudi z ajdovimi žganci
Starejši ljudje se še prav dobro spomnijo naše prve največje kuharske zvezde, velikega kuharskega mojstra in Titovega kuharja Ivana Ivačiča. S svojimi kuharskimi oddajami je v šestdesetih in sedemdesetih letih navduševal slovenske gospodinje s svojim šarmom, ljudskostjo in znanjem. Čeprav je bil velika zvezda, je bil preprost, z vsakomer je rad poklepetal, vsi so ga poznali in prav nič ni bil domišljav, se očeta spominja njegov sin Peter, družinski zdravnik iz Laškega, ki skrbi za materialno dediščino naše nekdanje kuharske zvezde.
Velikega slovenskega kuharja, katerega Kuharska knjiga je doživela že enajsti ponatis, smo se spominjali v Laškem, kjer njegov sin Peter živi in dela od leta 2001. S ponosom in zanosom govori o očetu in skupaj se nasmejimo marsikakšni hudomušnosti, ki jo je ušpičil. V vsaki situaciji se je hitro znašel. »Oddaje so snemali v živo in nekoč se mu je zažgalo olje v ponvi. Rekel je 'jebentiš', ponev pokril s pokrovko in vzel drugo, pogledal v kamero in skomignil z rameni: Vsakemu se to lahko zgodi,« se spominja dr. Ivačič. Okrog njega so se vedno radi zbirali. »Našel si ga tam, kjer je bila družba in so se ljudje smejali.«
Mama – zeliščna teta
Kuhanje je bilo Ivanu položeno že v zibelko, pravijo pisni viri, saj je njegova mama odlično kuhala in pekla pecivo. »V Zdolah, od koder je prihajal, je bila znana kot zeliščna teta. Obe s sestro sta se dobro spoznali na zdravilna zelišča. Pred poroko je najprej dve leti delala pri družinskem zdravniku, potem pa je še eno leto služila v apotekarski družini. Bencin, jod, alkohol, povoji, vse je bilo vedno na zalogi. Njegov oče je bil organist in eden najbolj šolanih ljudi v Zdolah – po njem je oče podedoval posluh – zelo lepo je igral kitaro ter lutnjo. Babice sicer nisem poznal, ampak pravijo, da je bila izredno dobra kuharica. Znancem in prijateljem, ki so imeli gostilno, je vedno pomagala pri velikih dogodkih.« Starši so si želeli, da bi Ivan postal duhovnik. »Njegova mama je videla, da župnikom ni hudega, verjetno so ga zato poslali v samostan Stična, od koder je čez nekaj tednov pobegnil. Ker si ni upal domov, je šel k nekemu stricu v Zagreb, tam so mu rekli, da se mora najprej oglasiti doma in da mora nekaj delati. Začel je pomagati v sosednji gostilni, kjer so ugotovili, da je priden, in so ga vpisali na zagrebško gostinsko šolo.«
Tako nekako se je začela njegova kuharska kariera. »Potem je skoraj vsako sezono delal v drugem hotelu, kakšnih 20 mest je zabeleženih v njegovi delovni knjižnici. Delal je v Slonu, Unionu, na Bellevueju, bil je šef kuhinje v Dobrni, delal je v Vili Bled, hotelu Korotan na Jezerskem, kjer je spoznal mojo mamo. Bil je šef kuhinje v Celovcu, vodja odprave tedna jugoslovanske kuhinje v Parizu in delal v tamkajšnji ugledni restavraciji. Nekoč po koncu tedna slovenske kuhinje so se že odpravljali domov, ko je lastnica restavracije povedala, da sta se najavila Elizabeth Taylor in Richard Burton. Oče si je mislil, da zdaj so pa pečeni, saj si bosta gotovo zaželela kaj posebnega in bodo tam vso noč. A onadva sta si od Titovega kuharja iz Slovenije zaželela tisto, kar je najraje jedel pri svoji mami.« Oddahnil si je, kajti to je bilo res preprosto. Zvezdnikoma so postregli z gobovo juho in ajdovimi žganci. »Ajda izvira iz revnih planinskih krajev. Razen v Sloveniji, Avstriji in delu Italije je v svetu niso poznali. Kaj takega sta jedla prvič in sta bila silno zadovoljna.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 29, 16. julij, 2024.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
