Kaj takega se ni zgodilo že 600 let – da bi imeli hkrati kar dva papeža, enega na papeškem prestolu in drugega upokojenega (ali kot so ga imenovali v nekem članku, papež na podstrešju). In se torej mediji, ne samo katoliški, radovedno sprašujejo, kako vozita skupaj. Ali še bolje, kako se dva papeža, med seboj tako različna kot sta Benedikt in Frančišek, sploh prenašata?

Odlično, se je izkazalo.

Morda nista ravno najboljša prijatelja, se pa očitno dobro razumeta, medsebojno se spoštujeta in cenita. Ali kot je rekel irski vatikanist John L. Allen, »sta bolj kot Lennon in McCartney kot pa kot Frazier in Ali«, torej bolj kot dvojni motor Beatlov kot pa nasprotnika v boksarskem ringu. Konec junija, ko je upokojeni papež Benedikt slavil 65. obletnico svoje posvetitve v duhovnika, se je slavja udeležil tudi papež Frančišek in potem sta si papež & papež neutrudno izmenjevala komplimente. Benedikt se je svojemu nasledniku zahvalil za njegovo vodenje katoliške Cerkve in za njegovo usmiljenje, ki ga gane »bolj kot lepota vatikanskih vrtov«, Frančišek pa se je svojemu predhodniku zahvalil za leta, ki jih je podaril Cerkvi. Že večkrat ga je javno hvalil in ga nekoč opisal kot »modrega dedka«, ki mu s svojimi molitvami »ščiti hrbet«.

Najboljši sosed: Benedikt in Frančišek živita nedaleč narazen, le nekaj sto metrov razdalje je med vatikanskim samostanom Mater Ecclesiae, kjer živi prvi (samostan je v devetdesetih ustanovil Benediktov predhodnik Janez Pavel II.) in Domom svete Marte malo niže, vatikanski rezidenci za goste, kjer še vedno živi drugi, ki se nikoli ni hotel preseliti v papeško palačo. Frančišek včasih obišče Benedikta, ki mu noge ne služijo več dobro, še pogosteje pa se pogovarjata po telefonu.

Ne, to vsekakor ni razplet, ki so ga napovedovali, ko je Benedikta, »papeža v Pradi«, zamenjal Frančišek, zdaj pogosto imenovan »ljudski ppež«, ko je bil leta 2013 izvoljen, je bil pa kompromisni kandidat, samo še en neškodljiv omleden belopolt starček evropskega porekla. Predvidevali so – povsem napačno – da bo siv povprečnež in ga bo, so napovedovali, »kurija še laže ignorirala, kot je Benedikta«. Ne bi se mogli bolj motiti. Po Rimu je kmalu zakrožila šala: Se Benedikt še kaj vtika v vodenje Cerkve? Odgovor: Se hecate? Benedikt se v to ni vtikal niti takrat, ko je bil še papež!

Izvolitev je šokirala tudi Frančiška. V zasebnem pogovoru (ki so ga potem zašepetali novinarjem na uho) je menda rekel: »Nobene možnosti nisem imel! V londonskih stavnicah sem bil na 44. mestu. Seveda pa so tisti, ki so stavili name, dobro zaslužili.«

Frančišek hoče imeti pregled nad vsem. Kot je nekemu novinarju potožil vatikanski uslužbenec: »Kakšna ironija, ta papež, veliki agent decentralizacije Cerkve, je pravzaprav najbolj centraliziran papež po Piju IX. Vse gre čez njegovo mizo.« Novi papež torej zelo očitno ni človek, ki bi dovolil, da ga vodijo strici iz ozadja. Ali šepetalci iz sence. Čeprav Benedikta včasih vpraša za nasvet.


Več v Zarji št. 29, 19.7.2016