Danes lahko Ano Roš brez zadrege imenujemo svetovni fenomen. Avtorji ameriške serije Šefova miza so jo letos uvrstili med najbolj izvirne kulinarične ustvarjalce sveta, kar je izjemen uspeh. Ta pa se ni zgodil po naključju, ampak je nastajal skozi vrsto izkušenj, ki niso bile vedno preproste.

Odkar je ameriška televizijska mreža Netflix letos spomladi predvajala oddajo o Ani Roš, se je zanjo marsikaj spremenilo. Tujci z vsega sveta, ki so prej komaj slišali za Slovenijo, želijo priti v Posočje, v Kobarid, kjer Roševa skupaj z možem Valterjem Kramarjem vodi restavracijo Hiša Franko. Vsi si želijo spoznati oziroma bolje rečeno okusiti njeno delo. Telefoni zvonijo, mize v restavraciji so zasedene več mesecev vnaprej.

Pred kratkim je Slovenijo na povabilo nacionalne turistične organizacije obiskala skupina tujih novinarjev iz uglednih založniških hiš – tokrat vsi že s predznanjem o neokrnjeni naravi v Soški dolini in o Ani Roš. Prišli so tudi zato, da bi videli, kje živi in kako ustvarja. Domov so odšli navdušeni.

Drzna svetovljanka, zasidrana v lokalnem. Zakaj je Ana Roš tako posebna kulinarična mojstrica, zakaj njen pristop k pripravi jedi navdušuje tuje in domače poznavalce? Odgovor najbrž ni kratek ali preprost. Treba ga je razširiti v zgodbo o okolju, kjer dela, raziskuje in ustvarja. Tudi za njene jedi velja, da vsaka posebej pripoveduje zgodbo, ki jo je napisala ženska z veliko energije, drznosti v kombiniranju sestavin, pa tudi čustev.

Ko Ana Roš govori o stvareh, ki so pomembne za njeno ustvarjanje, vedno najprej omeni okolje, v katerem najde vse, najprej navdih v tradiciji krajev, v neokrnjeni naravi in nato še v sestavinah. Te so skrbno izbrane. Z leti si je ustvarila mrežo domačih pridelovalcev v bližini. Sir, skuta in drugi mlečni izdelki so iz bližnjih vasi, narejeni tradicionalno. Veliko sezonskih pridelkov zraste na vrtu za njeno hišo. Na krožnikih so ribe iz bližnjih voda in samonikle rastline, med katerimi je veliko cvetov. Vse to ji obenem daje navdih za ustvarjanje novih jedi. Tudi veliko domačih jedi je na krožnikih doživelo novo interpretacijo. Njen mož Valter, ki jo je vedno spodbujal in usmerjal, hrano dopolnjuje z izbranimi vini, ukvarja se tudi s staranjem sirov.

Obenem pa je v vsem, kar Ana Roš počne, tudi veliko svetovljanskega. V zadnjih letih so jo v svojo družbo vabili vrhunski kulinarični mojstri z vsega sveta. Potovala je od enega gastronomskega dogodka do drugega, od Severne do Južne Amerike, od Italije do Francije.

Ambasadorka odličnosti. Avgusta leta 2012 so Roševo kot prvo žensko povabili v skupino šefov, ki so delovali v okviru okoljskega projekta Cook it raw. Takrat je lahko prvič delala ob tako uglednih kulinaričnih avtoritetah, kot je Rene Redzepi, šef in lastnik restavracije Noma iz Köbenhavna, ki je bila večkrat razglašena za najboljšo na svetu. Med pomembnimi mednarodnimi nastopi je treba omeniti še lansko in letošnje sodelovanje v projektu Gelinaz grand shuffle, v katerem najboljši kuharski mojstri na svetu za en dan zamenjajo svoje restavracije in kuhinje.

Ob tem Ana Roš sodeluje še v številnih projektih. V Indiji je kot mentorica pomagala ozaveščati mlade, da se izobražujejo in zgradijo svojo kariero v gastronomiji. Sodelovala je v projektu trenutno najboljšega kuharja na svetu, Massima Botture, za pomoč brezdomcem po svetu, v projektu Squisito za pomoč odvisnikom od mamil.

Zelo posebna je še osebna zgodba, ki Ane Roš ni pripeljala naravnost v kulinariko. Svetovljanstvo si je lahko izoblikovala ob starših, materi dopisnici in novinarki ter očetu zdravniku, in na številnih potovanjih. Bila je uspešna alpska smučarka, tudi članica mladinske državne reprezentance. Pozneje je na univerzi v Trstu končala študij mednarodnih odnosov in diplomacije.

Ob možu Valterju Kramarju je začela spoznavati svet kulinarike na potovanjih in v restavracijah v tujini, kjer so delali priznani kuharji, in ob delu v Hiši Franko, kjer je začela študirati tehnike in okuse ter primerjati recepte iz tradicionalnih in sodobnih kuharskih knjig. Tako si je ustvarila svojo vizijo in gradila svojo pot in odnos do sestavin in jedi. Ves čas si je prizadevala, da so na krožnike prišle sezonske in lokalne sestavine, ki jim je dodala svojo interpretacijo, izkušnjo in ženstvenost. »Lahko rečem, da sem si ves čas želela, da bi roke sledile glavi. Bila sem samoukinja, imela pa sem talent za kombiniranje okusov in taščo, ki mi je predala osnovna znanja o kruhu, mesu, preprostih in osnovnih sladicah, testeninah. Čez nekaj let sem dobila priložnost spoznati nekatere najbolj znane kuharje na svetu in delati z njimi, od njih sem se tudi veliko naučila.« Pri tem, kot še doda, ni iskala bližnjic in jo zanima predvsem dodelanost jedi do popolnosti po njenih osebnih merilih.

Danes je Ana Roš ena redkih žensk v slovenskem in svetovnem kulinaričnem vrhu. Za to še vedno potrebuje veliko vztrajnosti in odrekanja ter prilagajanja različnim vlogam: je menedžerka, ustvarjalka in mama; še vedno pa se, kot pravi, nenehno uči.

Vsi, ki Ano srečajo, spoznajo, da je izjemna ženska z veliko energije in izjemno ustvarjalnostjo, ki se poglobi v jedi in sestavine ter se z njimi ob tem še igra, so zapisali v eni od tujih revij. Ne le o kulinariki, z Ano Roš bi se bilo, če bi le utegnila, zanimivo na dolgo pogovarjati o njenih potovanjih, krajih in ljudeh, ki jih je v preteklih letih srečevala.

V prihodnjih dneh Roševo čakajo novi izzivi – najprej potovanje v Avstralijo, od tam spet v Indijo. Vnaprej so napovedani tudi intervjuji in nastopi. Ani moramo za konec izreči še priznanje, da je s svojim delom opravila velikansko delo pri promociji naše regije in države. Če ji to ni uspelo po diplomatski poti, kot je sprva nakazoval njen študij, ji je zagotovo uspelo v vlogi svetovljanske priznane kulinarične osebnosti.

 Zarja št. 44, 2. 11. 2016