S sanacijo potresno ogroženih stavb se mudi!
Pretekli teden je Albanijo, najhuje je na območju Drača in Tirane, hudo prizadel potres z magnitudo 6,4 – najhujši potres v zadnjih desetletjih, s številnimi žrtvami, poškodovanimi in ogromno gmotno škodo. Potres z magnitudo 5,4 je močneje zatresel še območje v bližini Mostarja v Bosni in Hercegovini. Marsikdo se zaradi nedavne potresne aktivnosti na Balkanskem polotoku sprašuje, ali se s tem morda povečuje tudi potresna nevarnost v Sloveniji, ki prav tako leži na tektonsko aktivnem območju in velja za srednje potresno ogroženo. Še posebej so pri nas potresno ogrožena naslednja območja: Ljubljanska kotlina, Posočje, Idrijsko in Cerkljansko hribovje ter Krško-Brežiška kotlina. Potresov sicer še ne znamo napovedati, s potresno varno gradnjo pa lahko precej zmanjšamo ogroženost naših življenj in domov. Potresno verjetno nevarnih stavb, ki so višje od štirih etaž in zgrajene pred letom 1981, je pri nas kar 1188, naša strokovnjaka, prof. dr. Vojko Kilar s fakultete za arhitekturo in Danijel Magajne, gradbeni inženir z nagrado za življenjsko delo, pa pravita, da rešitev obstaja celo za ljubljanske stolpnice, predvidene za rušenje!
»Že leta 2009 smo izvedli oceno potresne ogroženosti večstanovanjskih stavb. Najbolj so verjetno ogrožene opečne stavbe, visoke pet ali več etaž, zgrajene pred letom 1981, ki so glede na zahteve sodobnih predpisov previsoke. Nato opečne stavbe, visoke štiri ali manj etaž, zgrajene pred letom 1964, ki nimajo vertikalnih vezi, verjetno pa manjkajo tudi horizontalne (venci). Prav tako druge kombinirane stavbe, zgrajene pred letom 1894 ter med letoma 1946 in 1963, s premajhnimi potresnimi silami, pri katerih v kombinaciji z opeko zelo verjetno manjkajo horizontalne in vertikalne vezi. Obenem pa betonske stavbe, visoke štiri ali več etaž, zgrajene pred letom 1894 ter med letoma 1946 in 1963, ki so bile projektirane na premajhne horizontalne potresne sile, v nekaterih primerih pa so bili za gradnjo uporabljeni celo betonski zidaki brez ustrezne armature,« našteva prof. dr. Vojko Kilar, redni profesor za področje arhitekturna tehnologija na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, ki se ukvarja s povezovanjem potresnega inženirstva in projektiranja v arhitekturi ter preučevanjem novih računskih metod in tehnologij za povečanje potresne varnosti stavb.
Največ jih je v Ljubljani. Potresno nevarnih stavb je v nekaterih slovenskih mestih več kot drugje. »Če se omejimo le na verjetno potresno nevarne stavbe, ki so višje od štirih etaž in zgrajene pred letom 1981, je v Sloveniji takih 1188. Največ v občinah Ljubljana (393), Kranj (51), Jesenice (17), Novo mesto (17), Nova Gorica (15), Kamnik (12), Postojna (11) in Škofja Loka (6). Naštete so le občine s pričakovanim pospeškom temeljnih tal, večjim od 0,15 g, zato med njimi ni Maribora (164), Velenja (65), Celja (71), Trbovelj (41), Kopra (40) in Izole (22). Ocenjujemo, da so stavbe, zgrajene po letu 1981, v splošnem precej bolj varne in praviloma ne potrebujejo dodatnih protipotresnih ojačitev. To seveda še posebej velja za stavbe, zgrajene po letu 2000, ko je v veljavo postopoma stopal sodobnejši predpis Eurokod 8 za gradnjo na potresnih območjih.«
Za vse zmanjka denarja. Lastniki stanovanj v starejših večstanovanjskih stavbah o protipotresni sanaciji pogosto sploh ne razmišljajo. Nemalokrat že zato, ker je pri večjem številu lastnikov za velike investicije težko zbrati dovolj soglasij in denarja.
Več v reviji Zarja Jana št. 49, 3. 12. 2019
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
