Miša Molk, varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija, je ob predstavitvi drugega letnega poročila varuhinje povzela pritožbe 345 gledalcev in poslušalcev, ki jih je lani zmotila vsebina oddaj na RTV. Poslušalci so najpogosteje pohvalili radijski program, največ pritožb pa uperili v izbiro (vedno istih) gostov v oddaji Odmevi, izbranih predvsem po politični opredeljenosti. Varuhinja, ki gledalce in poslušalce odločno zastopa, tudi sama ni skoparila s kritiko. A prepričana je, da na nacionalni televiziji ni vse slabo, da pa bo bitka za ohranitev gledalcev dolga in huda.

Ali to, da je pritožb gledalcev in poslušalcev letos manj kot lani, pomeni, da se je program RTV v zadnjem letu izboljšal?

Ne, ni se izboljšal! V zadnjih štirih letih je šlo kvečjemu navzdol. Kot so poudarili tudi na zadnji seji Programskega sveta RTV Slovenija, je tako, kakor da se dela po sistemu »kopiraj-prilepi«. Ne razmišlja se o vizijah, spremembah in novostih, ampak se v barvna okenca, ki ponazarjajo programsko shemo, polnijo vseskozi iste oddaje. Ali pa se niti ne ve, kaj se bo v teh okencih sploh pojavilo. Vendar poudarjam, da se pritožbe nanašajo na kršitve in ne na tisto, kar je dobro. Dobrega pa je kar nekaj! Pred kratkim sem dvakrat zapored gledala odlična Mednarodna obzorja, v tem letu pa tudi nekaj izvrstnih dokumentarcev. Prepričana sem, da imamo na RTV tudi izjemne novinarje. Tistih, ki jih gledalci kritizirajo, je le peščica. Nikoli ni, recimo, pritožb v zvezi z Lidijo Hren, ker je preklemano poglobljena raziskovalna novinarka. Intervjuji Lada Ambrožiča so prava poslastica, pa tudi čez radijski program skorajda ni pritožb.
Dejali ste, da so se gledalci pritožniki od lani precej »disciplinirali« in da so pritožbe veliko bolj argumentirane in utemeljene.

Res so zelo usmerjene, zelo vsebinske. Na novi spletni strani varuhinje bo odslej tudi navodilo, kako opisati tisto, kar bo gledalca zmotilo, torej kratko argumentacijo pritožbe. Ko me gledalci pokličejo, poskušamo to razčistiti kar med pogovorom. Včasih so tudi sami pritožniki zmedeni, ne vedo natančno, v kateri oddaji se je kaj zgodilo. Takrat jim rečem, naj to napišejo. Včasih med pogovorom žolč prekrije čisto misel, saj gledalce kaj res zjezi. Zlasti so to nenehno zamujanje oddaj in pretirano dolgi oglasni bloki, ki so vzrok za zamude.
V vsebinskem smislu pa je pritožnike ob politični pristranskosti nekaterih voditeljev precej motila tudi žaljivost v oddajah in na forumih.

Tega je res veliko več kot lani, zlasti na forumih in v komentarjih na spletnih straneh. Z urednikom portala MCC Urošem Urbanijo sva se pogovarjala, da mora imeti nacionalna RTV drugačne standarde in da morajo biti administratorji pozornejši, kadar gre za napade ad personam (proti osebi), kjer uporabniki drug drugega žalijo. Pri teh žalitvah se na koncu vedno znajdemo pri politični razdeljenosti na črne, bele, rdeče. Strah vzbujajoče je, koliko nestrpnosti, kaj nestrpnosti, sovraštva je še vedno v ljudeh! Ne argumentirajo, ampak se na človeka spravijo tudi z opisovanjem njegove fizične podobe, napadajo njegovo intimno življenje … To so skrajnosti, ki jih je treba zamejiti, saj taki komentarji ničesar ne prispevajo h konstruktivni razpravi o tematiki prispevka. Po slengu ali žargonu pa zaznavamo, da gre pogosto tudi za mlade, ki niso živeli v času, ki ga radi okrasijo z žolčnimi prelivi.

                                                                Več v Jani št. 28, 13.7.2010