Shutterstock

Izkušnje mladih uživalcev drog, ki jih je v pogovoru omenil Bogdan Robnik, policist iz Celja, bi bolj kot v našo resničnost spadale v televizijsko nadaljevanko ali predmestje katerega od velikih ameriških mest. A žal ni tako. Živimo v zapletenem času in na križišču poti, po katerih droga potuje v Evropo in tudi pri nas zahteva svoj davek.

Nelegalna trgovina z drogami je globalna – dejansko poganja svetovno gospodarstvo. Kljub temu pogosto živimo v iluziji, da nas je v idilični zeleni deželi, izgubljeni na zemljevidu, obšla. Naivno mislimo, da se bohoti le nekje drugje, kjer se tragično konča nešteto mladih življenj. Morda nas v takšnem prepričanju kdaj zdrzne poročilo o kateri od mladih žrtev, nato pa nanj kmalu spet pozabimo. Kot da se nas to ne tiče. Vendar po oceni policista Bogdana Robnika Slovenija ni nikakršna izjema. »Nesrečna okoliščina je, da živimo na križišču poti, ki vodijo z Balkana v Evropo. Droge tja pogosto potujejo čez naše ozemlje.« Robnik je trenutno vodja policijskega okoliša, pred tem pa je skoraj deset let delal kot kriminalist na policijski postaji v Celju, kjer se je njegova skupina vsakodnevno ukvarjala z obravnavo ulične preprodaje prepovedanih drog. Kakšne so njegove izkušnje z mestnih ulic, zbirališč v parkih, iz okolice šol, iz diskotek in drugih krajev, kjer se zbirajo mladi?

Štirinajstletnik na heroinu. »Najbolj pretresljivi primer iz moje prakse izpred nekaj let je štirinajstletnik, ki je že preizkusil heroin. Njegova mama je prišla na policijsko postajo, ker se sin po šoli ni vrnil domov. Začeli smo ga iskati, kakšen dan pozneje smo ga našli. Ko smo se z njim pogovorili, so na dan prišle srhljive podrobnosti.« 

Več v Zarji št. 39, 27. 9. 2016

Iztok Dimc