Če nas je praznovanje božiča izpraznilo, imamo še nekaj prostih dni, da se napolnimo. Sploh če bomo ozavestili, da je božič lahko vsak dan. Pater Christian predvsem ženskam polaga na srce nekaj nasvetov in nam želi, da bi zmogle svoj intuitivni srčni del povezati z ljubeznijo. Ker potem bo praznik vsak dan.

Božič je mimo, praznovanje se nadaljuje in z njim številne stiske, ki v tem času še bolj prihajajo na površje kot sicer.

Imamo večne stiske. Te niso nekaj novega. Vsaka doba ima svoje zaplete in konflikte. Nobena ni slabša ali boljša. Vedno je bilo grozno in vedno je bilo tudi lepo. Osnova je, za kaj se človek odloči. Vsi doživimo travme v življenju. Eni večje, drugi manjše. Nekdo odide iz našega življenja, kdo drug prihaja. Vsak odnos ima dileme, ki so lahko zelo konflikte. Pomembno pa je, za kaj se odločiš, da v življenju res zasleduješ, in tisto je pomembno.

Kakšna priložnost za prevetritev  odnosov so prazniki?

Imamo samo to dobo, v kateri živimo. Druge za nas ne bo. Prazniki so stičišča vseh zapletov, ki se ponovno odigravajo. A od praznikov pričakujemo nekaj drugačnega, da se bo začelo novo življenje. Imamo polno hrepenenj, iluzije o nekem sanjskem praznovanju, kar je super, ampak za to moramo tudi kaj narediti. Življenje je zgrajeno iz presenečenj in ta presenečenja smo mi. Ni dobro preveč pričakovati, kaj boš na praznik doživel, ampak kako se pripraviti na to, ker priprava je bistvo. Vsi veliki umetniki in poznavalci življenja, modreci, kot jim včasih rečemo, nam bodo povedali, da je nagrada potovanje, ne  cilj. Če si v odnosu s  človekom, ki ga imaš rad, lahko tisti večer sedeš, mu rečeš, da ga imaš rad in ti veliko pomeni, da je ob tebi in želi s tabo deliti te najsvetejše trenutke. Če tega odnosa ni, je praznik vedno le neko pričakovanje, ki se izjalovi. Namesto da nas napolni, nas izprazni.

Preberite še ...

· Trajnost

Sedaj je pravi čas za razmislek o ugodnem ogrevanju doma

V vas je čutiti trdnost in mirnost.

Ljudje iščejo notranji mir. Mir pa je nekaj, kar je močno organsko telesno obarvano. Mir ni neka krasna filozofija ob branju ne vem katere že psihologije, ampak je naraven notranji mir, in božič je za nas katoličane in tudi sicer praznik materinstva. Točno vemo, da mama ne more praznovati teh praznikov, če se notranje ne umiri. Ko mama rodi otroka in ga prvič objame, se on notranje umiri. In to je božič.

S svojimi terapevti skušate omogočiti te prvinske občutke tudi tistim, ki jih niso imeli priložnosti izkusiti.

Naši terapevti s sočutjem razumejo človeka, ki tega sočutja v določeni dobi svojega življenja ni dobil, in zato, ker nima sočutja do sebe, svojega telesa, do soljudi, partnerja, prijateljev, do ljudi, ki jih ima rad, ne more praznovati. Ker sočutje je tudi praznik, pomeni, da nekoga sprejmeš v svoj svet. Če ga sprejmeš kot dar, je to praznovanje, če ga moraš nenehno odrivati, ker te moti, ogroža, vznemirja, ne moreš praznovati. In zato ljudje za te praznike ogromno pijejo, se drogirajo, delajo samomor. Se zapletajo z  najrazličnejšimi zasvojenostmi, da bi si umirili telo, ki si ga sicer ne morejo.

---

Več preberite v tiskani Jani (št. 51, izid: 30.12.2014).

---