URŠKA KRIŠELJ GRUBAR

Sprehod po vrtu, v steklenem paviljonu in interpretacijskem centru nas je tako lepo presenetil, da smo poiskali vodjo vrta Marjetko Kljun Terčon, da je povedala,  kdo vse je zaslužen za lepo zgodbo, ponos Sežane in Krasa. Pohitite med eksotično rastlinje, pohištvo plemstva iz 19. stoletja ter pravljično deželo med srnice in volkove.

Ljudje si težko predstavljajo, koliko dela je potrebno, da nastane nekaj tako lepega, presežnega v manjšem kraju, kot je Sežana. Kako jim to uspe, pove Marjetka Kljun Terčon: »Delujemo iz ljubezni do tega vrta, do dela in iz medsebojne složnosti. Smo trije – glavna vrtnarka Melita Pirjevec, vrtnar Janez Rejec in jaz, vodja vrta. V zadnjem času imamo tudi dva študenta, Jerneja in Mio, ki nam veliko pomagata, saj je delo v vrtu z razvojem, ki mu sledimo, čedalje obsežnejše.« So neustavljiva ekipa z vizijo, ki pa je odločevalci morda še ne prepoznajo in so potem tudi s sredstvi manj podprti, a kot pravi Marjetka Kljun Terčon: »Vsakdo potrebuje svoj čas. Ostajamo strpni in nadvse hvaležni za vsakega novega obiskovalca.« Da se z vrtom danes celostno gospodari in se ga ne zgolj »vzdržuje«, gre zahvala občini Sežana, lastnici vrta, ter komunali Sežana, upravljavcu vrta, saj se, pravi vodja botaničnega vrta, »zavedata pomena njegove častivredne in ne samoumevne prisotnosti v kraškem prostoru. Z vsakoletnim financiranjem omogočata, da se z vrtom ravna tako, kot si dediščina zasluži.«

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 51, 17. december 2024.

URŠKA KRIŠELJ GRUBAR

URŠKA KRIŠELJ GRUBAR

URŠKA KRIŠELJ GRUBAR

URŠKA KRIŠELJ GRUBAR

revija Jana