Razprava o Družinskem zakoniku se je začela že pred časom, vsi topovi pa so se obrnili proti posvojitvam otrok v homoseksualnih partnerstvih, kot da je to glavni, edini in največji problem družinske zakonodaje. Vse druge novosti, ki zadevajo večino družin oziroma otrok (brez otroka ni družine!), pa doslej niso sprožile kdo ve kakšnega odmeva, razen prepoved pretepanja otrok. Da svojih otrok ne bi smeli mahniti po riti ali jim prilepiti zaušnice? Kar malce prezrt pa je za zdaj otrokov zagovornik, ki je v strokovnih krogih sprejet z navdušenjem, žal pa o njem še premalo vemo. Pa bi bilo dobro, ko bi si zapomnili vsaj številko 080 15 30, kjer bodo pomoči potrebnim povedali  čisto vse.

   Telefon, na katerega se bodo oglasili, je v uradu Varuhinje človekovih pravic, oglasila pa se bo varuhinjina svetovalka mag. Martina Jenkole (ali kdo od njenih pomočnikov), ki že tretje leto vodi projekt zagovorništva otroka in ga je tudi pripeljala do predloga Družinskega zakonika. V projektu sodeluje vrsta institucij, ki se kakor koli ukvarjajo z otroki, »med njimi je skupina 25 ljudi, ki požrtvovalno delajo brez pogodb, za simbolične nagrade in potne stroške, dve leti pa so delali brezplačno,« pravi Martina Jenkole. Se bo zagovorništvo po tem, ko bo uzakonjeno, zagovornikom splačalo? Ne, kakšnega posebnega zaslužka tudi potem ne bo, pravi sogovornica. Zagovorniki so pač ljudje, za katere je glavno plačilo uspešen zagovor, kar pomeni, da je otrok dosegel tisto, kar je zanj najbolje.

Več v Jani št. 47, 24.11.2009

Tekst: Sonja Grizila
Foto: Jaka Koren