© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 1 min.

Možakarji, pustite ženskam, da so ženske!


Alenka Cevc
25. 8. 2015, 19.58
Posodobljeno
09. 08. 2017 · 09:57
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

V vasi Grčarice, blizu razvpite Gotenice, ki je bila do osamosvojitve država v državi, je doma Brane Žunič, prav poseben mož. Tistih koncev se še danes drži pridih skrivnostnosti ...

Možakarji, pustite ženskam, da so ženske!

Iskren in odprt človek, ki sogovornika vseskozi provocira in opazuje njegove reakcije, umetnik in naravovarstvenik, lovec, zaljubljenec v naravo in svojo ženo Moniko, razmišljujoč in klen moški. Oče treh odraslih sinov in ljubeč dedek, gospodar psa Alija, o katerem pravi, da zna govoriti, samo pozorno ga je treba »poslušati«. Za letošnji 63. rojstni dan so mu sinovi podarili dve motoristični čeladi, saj je tudi motorist, lastnik moto guzzija, pravega oldtajmerja, ki nosi letnico 1981. »Zdaj čakam, da mi ga sinovi pripravijo, potem pa greva z mojo Moniko na potep!« se že veseli nove motoristične izkušnje. Brane je izjemno zanimiv človek, ki mu je težko slediti. Ne samo v besedah, tudi v dejanjih. Natrosi toliko pametnih misli, da bi jih bilo za knjigo, tale članek je samo bled poskus njegovega portreta.

Znanec, ki mi je povedal za Braneta, ga je opisal kot posebneža, malo drugačnega človeka od večine. Ima poseben odnos do živali, do gozda, in na poseben način razmišlja o življenju.  Zanimiv pogled ima  na slovenski  narod, do politike je neprizanesljiv, izjemno spoštuje ženske. Čeprav je lovec, do živali nima ubijalskega odnosa, ampak jih spoštuje. Svoje skulpture ustvarja tudi z motorno žago. Je izjemen vodič po gozdu in prireja  fotolove na medveda. Pa psa ima, ki zna govoriti, mi je še omenil znanec. Ob najinem obisku v Grčaricah se izkaže, da je Brane vse to in še več!  Žuničeva hiša je na koncu vasi, ni je težko najti in že na dvorišču se vidi, da je tukaj doma umetnik, v lopi je videti nedokončano skulpturo, petelina ruševca.

Članek v celoti preberite v reviji Zarja št. 10, izid 25.8.2015


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.