Farani, ki so za nas le neradi spregovorili, češ, »veliko je pretrpel«, so povedali, da je Martin Vöröš bolj kot alkoholik sladkorni bolnik z luskavico. Občasno se je res napil, toda zaradi tega njegovo delo ni trpelo, saj je imel tudi po tri maše na dan. Niso nam pozabili povedati, da so v sosednji fari pred časom pokopali župnika, ki je zaradi hudega alkoholizma marsikatero mašo res izpustil, a se nobeden od nadrejenih ni obregnil ob to.

Od umika župnika Vöröša je v Sv. Juriju  vse drugače – maš je manj; nekateri, ki so plačali mašo za  pokojnega svojca, so celo že ostali pred zaprto cerkvijo. Po telefonu so dobili le odgovor, da lahko za pokojnika molijo tudi doma. »To že, ampak za to jim ne bi bilo treba plačati. Obnašajo se, kot da bi hoteli kaznovati  farane, odvračajo nas od cerkve, jemljejo nam vero. «

Članek v celoti preberite v Zarji št. 10, izid 25.8.2015