Moje roke – moje orodje
Ne, ni treba veliko, da je človek srečen. Če pričakuješ, da boš videl lepe stvari, dan pa te nagradi še z mavrico drugih občutij, od nežnih dotikov do zanimivih vonjev, je dan popoln. Obiskali smo Slovenski rokodelski festival na Brdu pri Kranju.
Obetala se je krasna nedelja, ne le zaradi vremena, ampak zaradi veselja, ki me je prevevalo ob pričakovanju lepega. V krasnem parku Brdo so nas pričakale dolge vrste stojnic. Rokodelci, več kot šestdeset jih je bilo, so razstavili svoje izdelke, narejene v glavnem iz naravnih materialov. Svila, les, volna, lan, kamen, glina, steklo in jeklo so kraljevali v svojih najlepših izvedbah. Seveda brez spretnih mojstrovih rok ne bi bilo nič. Prodajali, razlagali in tudi kaj pokazali so mimoidočim. Na prvi pogled mirni so kar oživeli, ko sem se zanimala zanje in za njihove izdelke. Uživaje sem božala mehke volnene tkanine in vezenine, cekar iz ličkanja, keramične posodice, v katerih začutiš energijo mojstrovih rok, grobo laneno nit, ki se zmehča v tkanini ali pletenini. Čudovit občutek je, ko roka kar sama uide čez prelepe lesene sklede. Predica Jerica je pravi biser med izdelovalci, prav tako vrhunski mozaičar Aljaž, kovač Tilen, tkalka Alenka, pletar Janko, usnjar Marjan in izjemni urar Boštjan, da o mojstrici polstenja Anji in Metki iz Čipkarske šole Idrija sploh ne govorimo. Res so pravi mojstri svojih obrti! Večinoma so člani rokodelskih centrov, ki jih je iz leta v leto več. Prav na dan festivala je prekmurski Pomelaj tudi uradno postal Rokodelski center.
Aljaž Vidrajz, vrhunski mojster mozaika
»Kamen je topel material,« začne. Zdi se, da je vesel radovedne obiskovalke. Ljubezen do kamenčkov in njihovega zlaganja v likovne kompozicije se čuti že po prvih stavkih. »To je lahko prava poezija, ker ob delu uživaš, lahko bi rekli sanjska služba,« govori in obenem že pripravi martellino, to je špičasto kladivo za rezanje kamenja. Med prste leve roke vešče prime kos marmorja, odrezanega v obliko kvadratne palčke, in mojstrsko razkolje kamen, potem še enkrat, pa še enkrat, dokler ne dobi res majhnih koščkov, le kakšnih dva ali tri milimetre širokih. Navdušena nad videnim poskusim še sama in z mojstrovo pomočjo mi uspe razklati eno palčko.
Ali ste vedeli, da ima kamen vonj, ko ga prelomimo? Ko je Aljaž temnejši kos kamna odlomil, je res zadišalo. Navdušeno pove, da so se ob tem sprostili atomi, ki so bili milijone let ujeti v njem. Izjemno!
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 24, 11. junij, 2024.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
