Shutterstock

Strokovnjaki nas zadnja leta opozarjajo, da veliko preveč sedimo, kar ima mnogo neprijetnih posledic. Med prvimi se kaže okvara hrbtenice, v resnici pa je lahko prizadeto celotno telo. Zaradi dolgotrajnega sedenja padejo celice v neke vrste komo in preprosto ne zmorejo več opravljati svoje naloge: oskrbovanja notranjih organov z vsem, kar potrebujejo za nemoteno delovanje. Samo zato, ker preveč sedimo, se lahko domnevno razvijejo diabetes, srčno-žilne bolezni, zategnjeno in skrajšano mišičevje na hrbtu, oslabljene mišice trebuha, nog in zadnjice. Prav zato postaja sedenje rizičen faktor, povsem primerljiv s kajenjem in njegovimi škodljivimi učinki.

Zganimo se

Ste torej pripravljeni na nekaj manjših sprememb? Poskusimo med dolgotrajnim neprekinjenim sedenjem najprej doseči vsaj to, da ne ostajamo v istem položaju dlje kot 30 minut. Tudi med sedenjem migajmo: tapljajmo s stopalom ob tla, nagnimo se daleč nazaj čez naslonjalo, spreminjajmo položaj. Z vsem omenjenim si krepimo prekrvitev.

Vsak korak šteje

Še bolj kot gibanje med sedenjem pa je koristno, če lahko sedenje čim pogosteje prekinemo ter vstanemo in se razgibamo. Podatkov iz sosednje pisarne ne pridobivajmo po telefonu ali elektronski pošti, ampak vstanimo in se odpravimo k sodelavcu. Dokumente natisnimo na tiskalniku, ki je najbolj oddaljen od našega delovnega mesta. Med telefoniranjem vstanimo in raje telefonirajmo stoje ali celo hodeč po hodniku.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 14, 04. 04. 2023.