humanitarček

Z medsosedsko solidarnostjo je začelo Društvo Humanitarček, ko je koronavirus na domove priklenil predvsem starejšo populacijo. Vendar je predsednica društva Humanitarček Ninna Kozorog že pri tem jasna: »Namen medsosedske solidarnosti je, da ni dodatne obremenitve za civilno zaščito, a to ne pomeni, da gre za ponovno organizacijo na novo rekrutiranih prostovoljcev. Gre za mala dejanja, ki jih zmore vsak, zato pozivamo občane lokalne skupnosti, da se odzovejo na potrebe v svojem mikrookolju. Medsosedska pomoč ne pomeni petnajstih novih prostovoljcev na vratih starejših, to je lahko že listek v poštnem nabiralniku, in ko gre nekdo že zase v trgovino ali lekarno, opravi nakup še za soseda ali starostnika. Medsosedska pomoč je lahko zelo elegantno speljana brez stikov.«

V Mariboru se je medsosedska solidarnost že precej razširila, sporočila pa prihajajo tudi iz stanovanjskih blokov v Pomurju, na Gorenjskem, nekaj tudi iz Ljubljane.

Ena izmed humanitarčkovih prostovoljk, drugače vodja delavnice #pletemoSsrcem, je bila med prvimi, ki so v svojem lokalnem okolju postavili Medsosedsko točko. Nina pravi, da je z namestitvijo razkužila za vse obiskovalce želela zaščititi sebe in druge. Kot dolgoletna prostovoljka predlaga, da poskušamo v teh časih zmanjšati egoizem in se ozreti okrog sebe. »Če smo kupili kakšno stvar preveč, lahko v bloku pripravimo škatlo s seznamom, kaj kdo potrebuje, kaj lahko kdo odstopi. Tako se nastavijo potrebščine in morda obisk trgovine niti ni nujen. Pri tem tudi ni osebnega stika, večina blokov pa je zaklenjena in tako ni nevarnosti kraje. V teh časih je treba naše odnose bolj negovati in si tudi upati pristopiti k sočloveku, sploh sosedu. Sosed sosedu res najlažje pomaga.«

Tule je nekaj predlogov, kako organizirati medsosedsko pomoč.

- V bloku se izbere nabiralnik, kjer se zbirajo seznami za nakupe starejših. Ti lahko vanj mečejo sezname s stvarmi, ki jih potrebujejo. Dostava pa je brezkontaktna.

-  Trgovka, ki mora še vedno hoditi v službo, lahko prinese stvari za druge, da njim ni treba hoditi v trgovino.

-  V kotičku v bloku se lahko vzpostavi izmenjevalnica stvari. Morda nekdo rad peče piškote, drugi pa ima odveč nekaj olja. Tako se menjajo tudi revije, knjige. 

- Podobne sezname nakupov se lahko sestavlja tudi za lekarne, za opravke na pošti, ti obiski se lahko opravijo enkrat na teden na dan, za katerega se dogovorite.

- Ob vhodu se namestijo razkužila.

- Ko se vzpenjamo po stopnicah do svojega nadstropja, z dezinfekcijskim robčkom mimogrede obrišemo ograjo, kljuke. Slednje so nikogaršnje, a vendarle od vseh.

- Če je le možno, naj starostniki zaupajo samo tistim, ki jih poznajo, aktivirajo naj se sorodniki in znanci, sosedje.  

Zdaj je čas za mala dejanja medsosedske solidarnosti. Takšna, pri katerih ostanemo doma in ne ogrožamo sebe ali drugih. Če jih bomo delali v svojem mikrookolju, bomo s tem že ogromno naredili. Zato ta trenutek res ni potrebe po iskanju starostnikov na terenu, da jim na drug konec mesta odpeljete paket hrane, raje začnimo pri svojem vhodu.

Več v reviji Zarja Jana št. 13, 27.3.2020