Kako "nategneš" Slovenca
»Neverjetno! Nepojmljivo! Deluje! Vse smo zrihtali!« Približno tako se je navduševal znanec, ki se je na moj nasvet obrnil na SI-CERT, torej na naš nacionalni odzivni center za spletne incidente. Znančeva osuplost je veljala predvsem dejstvu, da je imel tako pozitivno izkušnjo z javnim zavodom – torej da je za svoj davkoplačevalski denar dejansko nekaj dobil. Tega dela cele štorije mislim, da še do danes ni povsem prebavil. Njegova težava je bila, da je na mobitelu očitno enkrat nekaj na hitro kliknil. Od takrat je bil cele tedne bombardiran z najrazličnejšimi obvestili in ponudbami. Vsako uro sta prišli vsaj dve. Sporočila so bila sicer na srečo sila prozorna, saj so bila napisana v bizarni latovščini, sestavljeni iz slovenščine, srbohrvaščine in angleščine. A znebiti se jih preprosto ni znal. Dokler ni poklical strokovnjakov na SI-CERT, ki so mu nadlogo pomagali odpraviti v par minutah. Ker številni naši sodržavljani za to možnost sploh ne vejo, sem opravil pogovor s centrovim dolgoletnim vodjo Gorazdom Božičem.

Ker se je v zadnjem letu in pol življenje začelo dokončno in za vedno seliti na splet, bi ugibal, da je v občutnem porastu tudi spletni kriminal. Imam prav?
Spletne prevare so vsekakor v porastu, letos za nekje 10 odstotkov. Tudi nasploh gre za trajen trend. Leta 2008 smo recimo obravnavali 326 incidentov, letos jih bomo več kot 3000. Precej strmo raste tudi povprečen znesek, za katerega so ljudje pri spletnih prevarah oškodovani. Lani je recimo povprečni znesek oškodovanja pri nakupu v lažni spletni trgovini znašal že 1400 evrov.
Kako konkretno je v tem trenutku najlažje spletno »nategniti« Slovenca?
Obstaja kar nekaj učinkovitih načinov. Eden bi bil, da se sprehodiš po raznih malih oglasih in »kupiš« ponujeno robo, potem pa po mejlu pošlješ poneverjeno dokazilo, da si zadevo plačal.
Ampak kaj si s tem dosegel? Čakajte, hočete reči, da ljudje sploh ne preverijo, ali je denar res prišel na njihov račun? In robo kar pošljejo?
Marsikdo preveri, marsikomu se pa ne ljubi. No, ti slednji sleparjem omogočajo zaslužek. Ampak kot rečeno, to je le eden od številnih načinov spletnega žeparjenja. Še vedno sta recimo izredno popularni tudi klasiki, ki jima pravimo romantična prevara in spolno izsiljevanje.
Neverjetno. Še vedno?
Še vedno. Pravzaprav sta obe prevari nevarnejši kot kadarkoli, saj so postali njuni protokoli peklensko dovršeni. Ljudje, ki se s to obliko kriminala ukvarjajo, so postali izredno vešči v psihološki manipulaciji žrtev. Nekateri so pri tem malodane čarodeji.
Kot se bo gotovo strinjala uspešna slovenska podjetnica, ki ste mi jo prejle med kramljanjem omenili … torej gospa, ki je na račun romantične prevare lani izgubila 120.000 evrov.
Ja, ta gospa je res šla skozi precej surovo življenjsko šolo. Povedala nam je, da se ji, ko gleda nazaj, zdi, kot da bi bila v nekakšnem transu. Kot da to ne bi bila ona. Je pa res, da se je njen lažni Romeo zelo potrudil. Preden jo je začel skubiti, je »njuno zgodbo« peljal več kot tri mesece.
V opozorilo in poduk lahko nemara to zgodbo razčleniva malo podrobneje?
Z gospo je prevarant kontaktiral po Facebooku … Češ da se mu zdi zanimiva in da potrebuje nekoga za pogovor, saj je kot ameriški marinec na misiji v Siriji zelo osamljen.
Torej nekako tako kot meni na Facebooku ves čas ponujajo prijateljstvo zagorele krasotice z vsega sveta …
Drži, le da bi vas te krasotice najbrž rade zapeljale v spletno spolnost. Ki bi bila seveda posneta, vi pa bi bili potem izsiljevani z grožnjo objave teh posnetkov na spletu. To je spolno izsiljevanje.
Pri romantični prevari pa gre za domnevno srečanje duš.
V primeru »marinca v Siriji« se je začelo zelo nedolžno. Cele tedne sta z žrtvijo samo kramljala in postajala vse bolj intimna – oh, kaj vse ji je ta vrli »marinec« razkril o sebi! No, potem se je na neki točki preprosto nehal javljati. Gospa je bila ob tem seveda vsa iz sebe od skrbi. In potem tudi toliko bolj presrečna, ko se je vendarle oglasil. Za molk se je opravičil, da so ga poslali na nenačrtovano misijo. Kjer da so padli v zasedo, v kateri je izgubil najboljšega prijatelja. In da se iskreno opravičuje, ampak ji kaj več preprosto ne more napisati, ker ga tako boli srce.
Ajoj.
Od takrat naprej zanjo ni bilo več povratka. Kmalu je ugotovila, da je zaljubljena.
V nekoga, ki sploh ne obstaja … in ki jo je kmalu začel prosjačiti za denar, skupaj 120.000 evrov!
V takih situacijah se razum hitro povsem zamegli. Večina ljudi na tako očitne finte ne bo padla, a zlikovci iščejo tiste najranljivejše med nami. In digitalna tehnologija jim na razne načine omogoči, da jih najdejo. Mnogi med temi najranljivejšimi so za tovrstne prijeme tako ranljivi, da nič ne pomaga celo, če jim jasno razložiš, da gre za prevaro.
Več v reviji Zarja Jana, št. 33, 17.8. 2021
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se