Hollis Taggart

Nekega jutra so ameriškega umetnika Johna Knutha obiskali policisti, da bi preverili, če v svojem ateljeju v Denverju morda ne skriva trupla. Razlog? Knutha je nekdo prijavil zaradi rojev muh, ki so brnele okoli galerije, zaradi česar so posumili, da v notranjosti nekaj gnije, razpada. Toda muhe, ki so prihajale iz ateljeja, so bile v resnici umetnikove sodelavke ...

Kot je Knuth povedal v pogovoru za Guardian, že več kot desetletje ustvarja slike s pomočjo muh oziroma njihovih izbljuvkov. Muhe se namreč prehranjujejo s tako imenovano zunanjo prebavo. Na hrano izločijo prebavne sokove in ko se ta v zadostni meri razkroji, jo posesajo, izbruhajo in spet posrkajo nazaj. Ko je Knuth muhe "nahranil" z mešanico akrilnih barv in sladkane vode, so te več tednov bruhale na njegova platna. "Iz tega dobim te resnično transcendentne barvne povezave," pravi Knuth.

Policistom je tako pojasnil, da muhe niso skrivale trupla, ampak so bile zaposlene z delom: "Rekel sem jim: sem umetnik. Stotine muh ustvarja slike zame. Nekatere tudi pobegnejo." Ko je policistom razkril, kaj se dogaja, so bili nad njegovim delovnim procesom navdušeni, radovedni. V atelje so povabili še ljudi iz bližnje banke, ki so Knutha prijavili in tudi bankirjem se je zdel umetnikov delovni proces nenavaden in zanimiv, tako da so se mu celo opravičili za povzročanje nevšečnosti.

Profimedia

Najnovejša serija Knuthovih slik, ki jih je ustvaril s pomočjo muh, je do 16. avgusta na ogled v priznani newyorški galeriji Hollis Taggart na Manhattnu. Rastavo je naslovil The Hot Garden (Vroči vrt) in je njegova prva odmevnejša, odkar je januarja v požarih v Los Angelesu izgubil družinsko hišo in celoten arhiv. Po tragediji se je Knuth vrnil k slikanju s pomočjo muh, saj so mu "pomagale odplačati hišo, ki je zgorela". "Želel sem se vrniti na izhodišče," je poudaril umetnik za Guardian.

Da je Knuthova umetnost prepletena z naravo, ni naključje. Odraščal v predmestjih Minneapolisa in ves svoj čas posvečal lovljenju kač, žab, želv in ribolovu. Knuthovo navdušenje nad živalmi in žuželkami se je nadaljevalo, ko se je začel zanimati tudi za umetnost. Z barvo je mešal strup klopotače, v zlato je barval kosti penisov kojotov. Celo sam priznava, da je izbral precej nenavadno pot. "Spomnim se, da sem si v nekem trenutku mislil: Kaj za vraga počnem? Zakaj nisem začel slikati aktov ali si našel muze?"