Zarja Jana

Dr. Lilijana Kornhauser Cerar: Vse bolj cenjeno darilo – čas. »Z leti postajajo 'materialna' darila manj zaželena, pogosto mi pomenijo celo neprijetno obveznost, da se zahvališ na podoben način. Vse bolj postaja cenjeno darilo ČAS, ki ga posvetiš obdarovancu – bodisi z druženjem ali pa s pozornostjo, ki je ne kupiš, ampak jo zanj pripraviš. Pa naj bo to domača marmelada, piškoti ali doma izdelana voščilnica, album s skupnimi fotografijami. Denar, ki smo ga včasih porabili za množično obdarovanje in pošiljanje voščilnic, pa v naši družini že kar nekaj let namenjamo v dobrodelne namene.«

Ženska leta 2018 Polona Lah: Trenutki z mojimi. »Kaj je zame res pravo darilo? Zadnje mesece je pravo darilo vsak trenutek brez bolečin. Sliši se noro, a je res. Vsak trenutek, ko ne trpim grozljivega glavobola, je darilo. Takrat sem lahko jaz, koristna zase in  druge. Ob sedenju v različnih ambulantah ugotavljam, da nas je ogromno takih, ki imamo le eno željo: naj se bolečine nehajo. Pravo darilo so mi vedno bolj tudi trenutki z mojimi, ko v miru posedimo, si skupaj pripravimo okusen obrok, kaj dobrega popijemo in preprosto smo. Brez reklam, hitenja, brez misli, da moramo hitro zaključiti in postoriti še to in ono, sproščeni, veseli drug drugega, srečni drug z drugim. Taki trenutki me vedno bolj osrečujejo, vedno bolj jih spoštujem in vedno močneje se borim zanje. Če pa bi morala izbirati kaj, kar se kupi, bi rekla cvetje. Cvetje v vseh oblikah: rezano, lončnice, prečudoviti šopki, cvetlični aranžmaji.«

Prof. dr. Jože Pirjevec: Polnost srca. »Kaj je zame pravo darilo? Dobra beseda, ki izvira iz polnosti srca. Prijateljska družba, ki živi od intelektualnega sozvočja. Komaj opazna  gesta, ki je lahko samo bežen dotik roke, iskren pogled, minljiv smehljaj.«

Policistka in ženska leta 2017 Mirela Čorić: Srčni veliki objemi. »Zame so največje darilo roke mojih otrok okrog mojega vratu, srčni veliki objemi.«

Odvetnica Ana Jug: S podpisom, prosim! »Najraje imam knjige (kakovostne in po možnosti podpisane od avtorja ali vsaj darovalca), če pa gre za mlajšega darovalca, imam najraje njegovo čestitko z lastnoročno risbico in besedilom. Te so najbolj simpatične, ker so otroci neverjetno izvirni. Ko podarjam, si vzamem čas za izbiro ali izdelavo darila. Praviloma ga naredim sama, zadnje čase s ponovno uporabo izdelka, npr. s predelavo oblačil v nove unikatne izdelke. Vse je odvisno od tistega, ki ga želim obdariti, in od priložnosti. Ko so bili otroci majhni, so bila darila npr. skrita v gusarskih skrinjah … vedno z malo šova (iskanje skrinje). Ko so odraščali, so navadno varčevali za večji nakup (mobitel, tablica). Tedaj sem jim dajala denar, vendar na zabaven način (v balonu, v izdolbenem krompirju). Prijatelje v druščini, recimo ob novem letu, prav tako rada obdarjam s svojimi izdelki, ki jih navežem na krajši programček za veliko dobre volje in smeha. To so npr. steklenice z vinom, oblečene v različne oblekice, zanimive fotomontaže, dobre knjige. Darilo mora biti za vsakega obdarovanca posebej premišljeno, mora ga razveseliti, ne pa da je zgolj lovilec prahu ali odvečna krama.«     

Dr. Jan Bizjak: Narava! »Najboljše darilo? Preživite čim več časa z otroki v naravi! Z njo in zaradi nje (p)ostajamo boljši, srečnejši ljudje.

OKVIR: In še prgišče idej iz uredništva:  

Sonja Grizila: Mislim na vas. »Zadnje čase si privoščim razkošje časa, kar pomeni, da za decembrske praznike premislim, kaj bi bilo komu všeč. Običajno obdarujem družine in ne posameznikov v njej, letos bo darilni proračun od 10 do največ 20 evrov na skupinsko darilo. Ne maram daril, ki končajo v predalu ali se na njih nabira prah, rada podarjam hrano, ki si jo obdarovanci običajno ne privoščijo ali pa nas spominja na kakšne skupne dogodke. Včasih zraven priložim recept, še posebej če so kdaj pri meni to jed že jedli in jim je bila všeč. Seveda se lahko poigravam le s sestavinami, ki imajo daljši rok trajanja ali pa prenesejo zamrzovanje. Recimo: fuži s tartufi. Potrebujemo kozarček tartufate, zavitek fužev, lonček sladke smetane. Ali pa toč: potrebujemo liter terana, 20 dag pršuta, zavitek bele polente (večina terana je seveda namenjena nazdravljanju). Špageti s školjkami: kozarček izluščenih vongol, konzerva pelatov, zavitek špagetov. Če računamo, da imajo obdarovanci doma peteršilj in česen, nas ne bo stalo darilo več kot pet evrov. Lahko pa podarimo tudi sadje, potrudimo se in poiščimo čim bolj raznoliko. Za deset evrov se dobi veliko. Potem je seveda treba pobrskati po internetu, kjer je tisoče idej za preproste košarice iz papirja, rafije, ostankov blaga, vrvic in podobnega, kamor bomo svoja praktična darila lično pospravili. In čeprav to ne bo nikjer pisalo, bodo obdarovanci vedeli, da smo se potrudili zanje.«

Biba Jamnik Vidic: Posušite jim kakije. »Kako nekomu preprosto povedati, da ga imamo radi? S sadežem, ki ga imenujejo tudi hrana bogov, saj je prava vitaminska bomba, bogata z vitamini, minerali in antioksidanti. Sušenje kakijev je sila preprosto. Izberite trde nepoškodovane plodove, ki še niso umedeni. Tanin, ki povzroča trpkost, se bo med sušenjem razgradil. Narežete jih na rezine in posušite v pečici štedilnika ali sušilniku za sadje. Temperatura naj ne bo višja kot 50 °C.  Pravilno posušeni kakiji so izjemno dober prigrizek ali pa dodatek kosmičem, rožičevemu pecivu in sadnemu kruhu.«

Lara Jelen: Izdelajte kozarec spominov. »Z družinskimi člani se dogovorite, da bo vsak na list papirja zapisal vsaj en lep (lahko tudi smešen) spomin na skupno doživetje z vsakim izmed vas. Liste s spomini zložite in shranite v lep kozarec, nato pa ga na božični večer odprite in skupaj preberite zbrane spomine. Zagotavljam, da vam bo prijetno toplo pri srcu in da takšnega občutka ne more pričarati še tako drago darilo. Bližine in povezanosti se ne da kupiti, a je največ vredna in najlepše darilo. Ker pa je to tudi obdobje načrtovanja, lahko v drug kozarec vsak napiše eno željo po dogodivščini, za katero si želi, da bi jo skupaj doživeli prihodnje leto, da boste na ta način ustvarjali nove skupne spomine.«

***null***