Holesterol je znan kot nekaj zelo slabega, ker gradi obloge v žilah, pretok krvi se tako slabša, življenje bolnika pa je ogroženo. Bolnikom s povečanim holesterolom zdravniki predpišejo strogo dieto in zdravila. Najnovejše znanstveno dokazane trditve temu nasprotujejo: holesterol je v resnici menda po krivem obtožen, da povzroča srčno-žilne bolezni! Če nič drugega, je treba potemtakem njegovo vlogo v človekovem telesu podrobneje preiskati in ne slepo vztrajati pri uveljavljeni doktrini zdravljenja, pravijo zagovorniki novega pogleda na holesterol. To pa seveda ne pomeni, da nam ni treba več paziti, kaj jemo!

Na seznamu prepovedanih živil bolnikov s povečanim holesterolom se znajdejo jajca, meso (zaradi nevidnih maščob), mesni izdelki, mleko in mlečni izdelki in cel kup jedi, ki jih imajo bolniki navadno zelo radi. Jedo lahko le nezabeljeno zelenjavo, pusto belo perutninsko meso in ribe. Takšna so priporočila v grobem. Toda znanstveniki pravijo, da je holesterol po krivem obdolžen in da v resnici tiste maščobe, ki jih človek zaužije s hrano, niso dokazano povezane z nastankom srčno-žilnih bolezni. To je zelo krivoverska trditev, ki postavlja na glavo vse smernice zdravljenja povečane vsebnosti holesterola v krvi. Kljub temu nekateri strokovnjaki trdijo, da mnogi jemljejo zdravila proti preveliki vsebnosti holesterola v krvi brez pravega razloga.

Znanstvenih dokazov za krivdo ni! Trditev o škodljivosti holesterola izvira iz sredine prejšnjega stoletja, ko so znanstveniki prvič pregledovali stene žil bolnikov in naleteli na holesterolne obloge. Zato so začeli obloge v žilah (arteriosklerozo) povezovati s holesterolom v hrani, češ da so obloge na stenah žil posledica zaužitih maščob. Vendar te povezave ni nihče dokazal. Holesterol je po svoji sestavi neke vrste alkohol. Ker se ne topi v vodi, ga organizem uporablja kot sestavino, ki mu omogoča opravljati številne naloge. Je tudi ena od sestavin membrane vsake celice, kar celice varuje. Pomemben je tudi za tvorbo številnih hormonov in za komunikacijo med celicami živčevja. Ima pomembno vlogo kot snov, namenjena »popravilom«. Kadar se, na primer, telo bojuje z okužbo ali vnetjem oziroma je ranjeno, se holesterol zbira na prizadetem mestu. Drugače povedano: holesterol je lahko kazalnik, da je nekje nastalo vnetje, ni pa njegov povzročitelj.

Kar nekaj dvomljivcev med znanstveniki je vztrajalo, da je treba vlogo holesterola v človeškem organizmu podrobneje raziskati. Mnogi med njimi so zdravniki, ki dandanes mislijo, da njihovi kolegi holesterol napačno presojajo. To pa pomeni, da se milijoni ljudi po svetu tudi napačno zdravijo.
Med skeptiki so na primer dr. Uffe Ravnskov, danski zdravnik in univerzitetni profesor, ki kot neodvisni raziskovalec dela v Lundu na Švedskem (znane so njegove knjige Mit o holesterolu, Maščobe in holesterol so dobri zate, v strokovnih revijah je objavil številne članke o srčno-žilnih boleznih), prof. Mary Enig, biokemičarka in nutricionistka iz Marylanda v ZDA (je avtorica knjige Spoznajte svoje maščobe), in dr. Sherry Rogers, ki je lani objavila knjigo Prevara o holesterolu. Vsi našteti znanstveniki so člani združenja skeptikov o holesterolu. V naštetih knjigah med drugim pravijo, da znanstveno dokazovanje, ki bi povezalo nasičene maščobe in holesterol z nastankom srčnih bolezni, nikoli ni bilo prepričljivo. Dokazi, ki povezujejo uživanje večjih količin holesterola s hrano in visokimi vrednostmi holesterola v krvi, so v najboljšem primeru zgolj posredni. Priporočila, naj ljudje jedo hrano, ki vsebuje malo nasičenih maščob in holesterola, so pravzaprav povzročila, da je postalo zbolevanje za srčno-žilnimi boleznimi še večje, trdijo znanstveniki. S tem se je namreč pozornost odvrnila od razumevanja pomembnosti holesterola za človeško telo. Znanstveniki trdijo celo, da so takšna priporočila povzročila, da je na svetu čedalje več debelih ljudi.

Pa tako preprosto je! Človeštvo so odvrnila od precej učinkovitejših ukrepov za zdravje: uživanja hranljivih živil, hrane, ki deluje protivnetno, in od izjemno pomembne telesne dejavnosti. Ti trije preprosti ukrepi bi lahko temeljito izboljšali zdravje ljudi in znižalo stroške zdravljenja.
Omenjena dejstva so medicinska znanost oziroma njeni glasniki bolj ali manj ignorirali. Šele zadnjih nekaj let, odkar je vloga vnetja pri razvoju bolezni jasnejša, se je začelo večje število strokovnjakov strinjati, da je bila večina tistega, kar je medicina do zdaj trdila o holesterolu, napačna. To posebej zajema razumevanje vloge maščob za zdravje. Eden od ameriških endokrinologov (dr. Robert Knopp) je zelo jasno povedal, da ima holesterol pri nastanku srčne bolezni le manjšo vlogo.

Visoka vsebnost holesterola v krvi je kazalnik za razvoj bolezni kot posledice vnetja, kamor sodijo tudi srčne bolezni. Znanost razkriva, da so tako imenovane transmaščobe, sladkorji in predelani ogljikovi hidrati (posebno če so povezani s prehrano, ki vsebuje malo rastlinske in polnovredne hrane) glavni krivci za ustvarjanje vnetja, ne pa jajčni rumenjaki, surovo maslo ali sočen goveji zrezek.