Množica elektronskih naprav, od računalnikov do tablic in pametnih telefonov, je danes že samoumeven spremljevalec otrokovega razvoja od prvih let. Zdi se nam, da sodijo k sodobnim generacijam kot igrače in nekaj, brez česar ne bi več znali živeti. A to ni brez posledic, še posebej ko zaradi neprestane uporabe pride do zasvojenosti. In to ni tako redko. Takrat je treba poiskati pomoč, ki jo najpogosteje potrebujejo mladostniki, a čedalje pogosteje tudi odrasli, pravi Špela Reš, psihologinja iz centra Logout v Ljubljani, kjer s svetovanjem pomagajo odraslim, mladim in njihovim staršem v težavah.

Iz raziskav, narejenih v državah Evropske unije, je jasno dvoje:  z vsako generacijo se uporaba mobilnih in predvsem pametnih telefonov pri mladostnikih hitro povečuje. Obenem se znižuje starostna meja prvega stika otrok z internetom in elektronskimi napravami. Od tod naprej ni več daleč do resnih težav. Od 10 do 30 odstotkov mladostnikov pretirano uporablja omenjene naprave, kar se kaže tako, da jih je slaba četrtina zaradi zatopljenosti vanje že preskočila obrok in pozabila na hrano ter se odpovedala spanju. Ob računalniku vztrajajo ure in ure, saj splet vedno znova ponudi kaj zanimivega, igre pa se  nikoli ne končajo. Če v ta navidezni svet posežejo starši, je odziv lahko zelo oster, tudi agresiven. Kako torej ravnati, da otroci sodobne generacije ne bodo izgubljeni? Psihologinja Špela Reš iz Logouta, centra za pomoč pri pretirani uporabi interneta, je ponudila nekaj rešitev.

Članek v celoti preberite v Zarji št. 9, izid 18.8.2015