Enigmatični kameleon
Keir Starmer ni na pogled nič posebnega. Povprečen moški v povprečni poslovni obleki s suhoparnim nastopom brez zanosa. Njegove ideje so pretežno zmerne, predvolilni slogan – Sprememba! – zlajnan in dolgočasen. V eni od anket več kot polovica vprašanih sploh ni vedela povedati, za kaj se zavzema, kakšna so njegova prepričanja. Pa vendar se mu je uspelo zavihteti na premierski stolček in po dolgih 14 letih na čelo države pripeljati laburiste, levo delavsko stranko. Kaj je torej na njem?

Keir Starmer (61) je svojo politično pot kot kandidat na volitvah začel šele pri 52, pred desetimi leti. A politično aktiven je bil od mladega. Mladim socialistom laburistične stranke se je pridružil že, ko je bil star 16 let. Rojen je bil v Londonu in odraščal v Surreyju, v otroštvu pa mu je bilo vse prej kot mehko postlano. Za Rishijem Sunakom, premierjem, ki je po nekaterih ocenah bogatejši od kraljeve družine, tako prihaja njegovo nasprotje, politik delavskih korenin.
Delavske korenine
Med svojo kampanjo se je Starmer predstavil z besedami: »Moja mama je bila medicinska sestra, moj oče je bil orodjar.« Govoril je o tem, kako v tujino niso nikoli potovali, da so bile testenine pri njih doma tuja hrana, računi včasih neplačani, telefon pa izklopljen. V biografiji se spominja, da se je njegov oče počutil nespoštovanega, ker je bil delavec v tovarni in bil do svojih otrok čustveno oddaljen. Starmer se tudi zato trudi, da vsaj ob petkih delo vedno konča do 18. ure in si vzame čas za otroke. Ob sobotah imajo doma pogosto šabatno večerjo v poklon judovskim koreninam njegove žene, čeprav je sam ateist. Priznava, da ga skrbi, kako bo izvolitev vplivala na njegovo družinsko življenje. Pri tem je zelo zaseben in imen svojih dveh najstnikov – dekleta in fanta – nikoli ni javno razkril.
Zaradi skromnih korenin mu je ena bližjih tem stanovanjska problematika in želi pomagati mladim družinam do prve hipoteke, saj ve, kako pomembna je bila njihova skromna hiša. »Naši družini je bila vse,« je komentiral. »Dala nam je stabilnost in verjamem, da si vsaka družina zasluži enako.« Preko mame, medicinske sestre, je od blizu spremljal, kako zaostal in podhranjen je angleški zdravstveni sistem. Tudi spremembe na tem področju so zato ena njegovih programskih prioritet.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 29, 16. julij, 2024.

Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se