Je naš zdravstveni sistem pravičen? Pravičen pomeni, da vsakdo dobi tisto, kar potrebuje. Občutek v slovenski družbi glede tega vprašanja ni preveč dober, vendar raziskovalci Nacionalnega inštituta za javno zdravje v zelo obširni publikaciji ugotavljajo, da sicer neenakosti v zdravju med Slovenci obstajajo, a na približno enaki ravni kot leta 2010. Naša država je ohranila relativno enako dostopnost oziroma raven zdravstvenih storitev. Vendar je slabost poročila, ker v virih podatkov ni tistih iz najbolj ranljivih družbenih skupin: ljudi brez zdravstvenega zavarovanja, prekarnih delavcev …

Tisti z višjo izobrazbo so praviloma po vseh kazalnikih na boljšem, ena izmed najbolj ranljivih skupin v času krize pa so brezposelni. Ti pogosteje kadijo, imajo več duševnih težav (tesnoba, depresija) in izrazito manjkrat obiščejo zobozdravnika. Brezposelni se najprej odpovejo zobozdravniku, brezposelne ženske pa dalj časa ali celo nikoli niso bile na odvzemu brisa z materničnega vratu.

Več denarja za zdravje – daljše življenje! Po večini kazalnikov smo primerljivi s povprečjem Evropske unije, razen umrljivosti dojenčkov, ki je pri nas manjša od evropskega povprečja, in umrljivosti zaradi samomora, ki je višja. V državah, kjer za zdravje namenijo več denarja, ljudje dosegajo višjo starost. V Sloveniji dajemo za zdravstvo dokaj malo, čeprav imamo včasih državljani ravno nasproten občutek. Torej imamo priložnost, da se glede pričakovane življenjske dobe še izboljšamo – in dlje živimo.

Koliko zdravih let življenja si lahko obetamo v Sloveniji? Najbolje kaže ženskam z visoko izobrazbo, srednje izobražene Slovenke so nad povprečjem EU, medtem ko so nižje izobražene po številu zdravih let pod evropskim povprečjem. Moški z nizko izobrazbo prav tako.

Preberite še ...

· Zanimivosti

Kako dolgo še? Čakalne vrste se daljšajo, bolniki pa iščejo rešitve

Umrljivost zaradi alkohola je porasla ne glede na spol ali izobrazbo. Pri kajenju se je zmanjšala izobrazbena neenakost med ženskami, saj se je med visoko izobraženimi zmanjšal delež kadilk, se je pa prav pri visoko izobraženih povečal delež zelo tveganega opijanja.

Bogatejši k zasebnikom. Zasebni izdatki za zdravstvo, ki so nad povprečjem Evropske unije, so se med krizo povečali predvsem zaradi dviga zavarovalnih premij, pred krizo pa so se povečali zasebni izdatki za zdravstvo tako pri revnih kot pri bogatih. V krizi so jih nato revna gospodinjstva zmanjšala, bogatejša pa povečala. Tako so premožnejši v času gospodarske krize vedno več denarja namenjali za zasebne ambulantne storitve, revnejši pa si tega seveda niso mogli privoščiti in raziskovalci napovedujejo, da bodo posledice vidne v daljšem časovnem obdobju. 

Več v Zarji, št. 17, 24. 4. 2018