Se opravičujemo za vsiljivost – kaj bo (je bilo) danes za kosilo?

Sem v depresivnem obdobju in to se je kazalo tudi na ponovoletni mizi. Moja dva sinova in jaz – onadva vesela, srečna in navihana, jaz pa takšen, kot mi to narekuje depresivnost. Spekel sem krompir s klobasami, jaz pa sem jedel zeljno juho, ki je del mojih novoletnih zaobljub. V hladilniku je ostala popolnoma nedotaknjena torta, ki jo je pripravilo moje (zdaj na žalost že nekdanje) dekle. Tudi sin Kolja se je namreč odločil, da bo hujšal oziroma da se ne bo redil. Za svoja leta ima idealno postavo, a se že čutita puberteta in upor v razmišljanju.

Kaj je za vas idealno kosilo?

Idealno kosilo je zame tisto, ob katerem je zbrana vsa družina. Ker sem pravi strokovnjak za uničevanje družin, se to zgodi zelo redko, a ko se zgodi, je popolnoma vseeno, kaj je na mizi. Glavno, da je ljubezen! Nekaj časa sem prirejal tako imenovani »dan mladosti« za vso družino, in sicer ob rojstnem dnevu najstarejšega sina, ki se je rodil maja. Imeli smo pravi piknik na travniku z mizami z belimi prti in keteringom mojega prijatelja Urbana. Zbralo se je tudi do štirideset ljudi – sorodnikov in prijateljev. To so bili še zlati časi konjunkture.

Kdo kuha pri vas doma?

Skoraj vedno kuham jaz. Mi bo pa za vedno ostalo v spominu, kako je moje zadnje dekle kuhalo v visokih petah in v skrajno seksi oblačilih. Ne zamerite mi tega, da se ne spomnim, kaj je bilo takrat za kosilo.

Pet predmetov, ki jih morate imeti v svoji kuhinji?

Dovolj delovne površine, ker je pri meni vedno vse nastlano, veliko začimb, nabrušene nože, kozarec vina in veliko čistih posod.

Kaj morate nujno imeti v svojem hladilniku?

Ne vem, kaj je nujno treba imeti v hladilniku, vem pa, da nočem imeti nič takšnega, kar miga, ali kakšne razvijajoče se rastline, kar pa se mi – kot samskemu moškemu – včasih kljub vsemu zgodi.

Koga bi povabili na kosilo in zakaj?

Svojo razširjeno družino – od mame, ki živi v Ameriki, do očeta, s katerim že osem let ne govoriva, vse svoje nekdanje ljubezni in seveda svoje otroke, pa bratranca z družino in teto.

S čim se najraje pregrešite?

S pico. Najbolj mi ugaja tista s tankim in čvrstim testom, tako da ti trikotnik kar sam stoji v dlani, mocarela pa zapeljivo polzi po robovih.

Česa na krožniku ne marate preveč?

Vampov – bljak! Nikoli ne bom pozabil babičine kuhinje. Nekako sem še prenesel, da je kuhala ledvičke in da je vsa kuhinja smrdela po scalnici, ko so prišli na mizo vampi, pa je bilo zame konec veselja. Veljalo je pravilo, da se ne gre od mize, dokler se vsega ne poje, jaz pa sem imel s temi vampi, ki so bili na eni strani gladki, na drugi pa nakodrani, predebelo narezani in premalo skuhani, res hude težave.

Kateri od obredov, povezanih s prehrano, vam je všeč in katerega ne marate?

Rad kuham, ne maram pa pospravljanja. Nevarno me je poslati v trgovino, ker vedno kupim vsega preveč. In ker nič kaj rad stvari ne mečem v smeti, te včasih »oživijo« (kot sem že omenil). Na srečo imam nekaj domačih živali, tako da vsa ta hrana kljub vsemu ne gre v nič. V najslabšem primeru konča na kompostu, s katerim nato pognojim.