Zarja Jana

Pred več kot 500 leti je švicarski zdravnik in alkimist Paracelsus pisal, da samo odmerek določa strupenost, nas je spomnil dr. Borut Vrščaj z oddelka za kmetijsko ekologijo in naravne vire na Kmetijskem inštitutu Slovenije. »Da smo si na jasnem: pri odloženem blatu gre za kriminal in odgovornega za to dejanje bi morali nemudoma zapreti. Takšna okoljsko nevarna dejanja je treba zatreti z visokimi in takojšnjimi kaznimi, da bo storilce želja po njih v prihodnosti hitro minila. Vendar v to ne verjamem prav močno. V Angliji bi takega človeka zaprli naslednji dan. Dvajset kubikov blata ni preprosto pripeljati – nekajkrat se moraš peljati na lokacijo, zato mi ni jasno, kako to, da storilca ne najdejo?!«

Načeloma pa se vsi srečujemo s snovmi v blatu. »Saj izvirajo od nas, kajne? Velika večina snovi v blatu je tudi hranil za rastline – seveda v nekem razumnem, priporočljivem in znanstveno utemeljenem odmerku. Če so stvari izvedene strokovno, je predelava blata lahko dobra rešitev. Ker pa pri nas urejamo stvari tako rekoč po kavbojsko, nam pri tem marsikdaj spodrsne. Ampak komunalno blato bi res moralo končati v predelovalnicah in pripravljalnicah takšnih in drugačnih kompostov, saj navsezadnje poskušamo različne snovi, ki jih ustvarimo in imenujemo odpadki, v novih krožnih gospodarstvih aktivirati kot sekundarno surovino. Pri tem pa se moramo zelo jasno zavedati tveganj,« razlaga Vrščaj, ki dodaja, da brez strokovnjakov, resnosti in odgovornosti pač ne bo šlo.

Pomembna sta odmerjanje in količina. Pa imamo pripravljalnice oziroma primerne obrate, ki nam bodo take snovi predelali tako, da jih bomo lahko ponovno uporabili na zdrav način? »Imamo. In to blato se lahko predela ter se ga primeša in kompostira skupaj z drugo biomaso. Tako dobimo organski substrat, s katerim LAHKO tudi izboljšamo nekatera zemljišča. Stvar je samo v količini in odmerku – to je osnovna zakonitost.« 

Pri nas se zaradi slabih izkušenj v preteklosti tovrstnih procesov bojimo oziroma ne zaupamo, da bo teklo vse po pravilih in najbolje za človeka, okolje. »Nimamo dobro zgrajenega sistema strokovnih inštitucij, strokovnjakov, ki bi delali v navezi z okoljskim inšpektoratom, ki je prešibek. Naše analize so predrage, ker imamo premajhno število vzorcev; drage so pa zato, ker je premalo vzorcev ...« 

V Sloveniji moramo začeti resno obravnavati odpadke. Za to je skrajni čas, in prav o težavah z odlaganjem komunalnega blata so novinarji svarili že pred skoraj enim letom. »Ena možnost je, da odpadke sežigamo, pri čemer imamo ravno za to na voljo krasnega potrošnika, zgrajenega iz davkoplačevalskega denarja, z vsemi potrebnimi filtri. Vendar smo že ustvarili javno histerijo, da v TEŠ pa že ne bodo kurili smeti. Ampak filtri so nameščeni! Naj ob tem omenim tole: kadmij je prisoten v premogu, a če je prisoten v blatu, je pa problem? Zato pač zelo drago plačujemo, da nam ta blata sežigajo v Gradcu in na Dunaju, v sežigalnici sredi mesta. Če TEŠ nima takih filtrov, kot jih ima dunajska sežigalnica, naj jih nabavi!«

Blato je lahko tudi koristno. Druga rešitev poleg sežiganja je, da se tako blato vključi v kroženje snovi na nekaterih zemljiščih. »Pri tem je treba vzpostaviti sistem monitoringa, ki bo deloval. Preverjeno blato v določenih količinah na določenih kmetijskih površinah lahko prispeva k vračanju fosforja v kmetijska zemljišča, vendar moramo dobro nadzorovati, koliko kakšnega blata gre kam. Mi pa v tem trenutku nimamo niti sistema, kam kdo blato odpelje. Kaj šele da bi se ukvarjali s tem, kam bomo dali kompost.« 

Če imamo dovolj znanja oziroma usposobljenih ljudi, v čem je torej problem? »Pametne glave so skrite oziroma so jih zaobšli, na površju pa so ostali samo tisti s tako pokvarjenimi glavami, da so se s takimi dejanji okoristili finančno.« 

Več v reviji Zarja Jana, št. 25, 22.6. 2021