Kakšna je vaša prva kuharska izkušnja oziroma spomin v povezavi s pripravo slaščic?

Moja prva kuharska izkušnja je bila v četrtem razredu, ko sem staršem za presenečenje skuhala kosilo, slaščičarska pa v prvem letniku srednje gostinske šole, ko sem pripravila sosedu torto za 50. rojstni dan.

Zakaj ste postali slaščičarka?

Ko sem kot praktikantka in pozneje pripravnica v kuhinji spoznavala slaščičarstvo, me je ta smer kulinarike zelo pritegnila. Zdaj je slaščičarstvo moj način življenja, kuhanje pa hobi.

Kakšen je vaš kuharski slog?

Malo, vendar dobro in iz pravih sestavin.

Tradicionalna ali moderna kuhinja?

V veselje mi je priprava tradicionalnih jedi, ki jih rada pripravim tudi na modernejši način. Molekularne kuhinje ne uporabljam.

Po kom se zgledujete pri kuhanju oziroma kdo je vaš »kuharski heroj«?

V bistvu imam kar več vzornikov. Med starejšimi kuharji je zagotovo »moj heroj« Andrej Goljat, med mlajšimi so seveda moji kolegi iz reprezentance, s katerimi smo preživljali lepe in manj lepe trenutke, drug drugemu pomagali, svetovali in se spodbujali. Je pa v Sloveniji kar nekaj kuharjev, tudi mlajših, ki jih občudujem in cenim njihovo delo.

Katero je vaše najljubše opravilo v kuhinji?

Največji užitek mi je dekoriranje in serviranje sladic.

Katero opravilo najmanj radi opravljate?

Recimo čiščenje in pospravljanje, ampak žal brez tega ne gre. Je pa velik užitek začeti delo v čisti in pospravljeni kuhinji.

Katero slaščico, ki ste jo pripravili ali jedli, ste si najbolj zapomnili?

Torto v obliki mize za ruleto v naravni velikosti.

Najljubša kuharska knjiga?

Bo Friberg: The professional Pastry chef.

Na kaj ste najbolj ponosni?

Na svoje tri knjige Torte, Najboljši piškoti, sladki grižljaji in slano pecivo ter Sladki in slani zavitki in pite.

Kaj pogrešate v slovenskem kulinaričnem svetu?

Ljudje se premalo zavedajo svoje tradicije; morali bi bolj ceniti domače jedi in domače ljudi, ki jih pripravljajo.