Človek, ki ne mara izjave: »To ni v naši pristojnosti!«
Ko so ga pred leti novinarji vprašali, kaj mu pomeni vodenje, je odgovoril, da predvsem ukvarjanje z ljudmi, motiviranje ter ustvarjanje pogojev, da se dobro počutijo na svojem delovnem mestu. In da imajo pri delu možnost izražati svoje sposobnosti ter uresničevati svoje poslanstvo. »Zame je odnos do zaposlenih ena najpomembnejših vrednot. V službi namreč preživimo več časa kot doma, zato trdim, da je dobro počutje na delovnem mestu predpogoj za človekovo splošno počutje in za njegovo učinkovitost,« pravi načelnik Upravne enote Celje Damjan Vrečko. Vsa leta svojega vodenja upravne enote, ki praznuje 30-letnico delovanja, nekoliko odstopa od vodilnih kateregakoli državnega organa. Je vedno dostopen za ljudi, izredno komunikativen, vsa ta leta mu je izjemno pomembno osveščanje ljudi o delu upravne enote. »Tu smo za ljudi,« pravi. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: ANDRAŽ PURG)
Celoten intervju je objavljen v tiskani izdaji Novega tednika. V njem tudi o tem, ali je na celjski upravni enoti še vedno povečano število postopkov, ki se nanašajo na urejanje dokumentacije za tujce, ki delajo pri nas. V intervjuju sogovornik tudi pojasni, zakaj ga jezi, če v kakršni koli ustanovi stranki kdo reče: »To ni v naši pristojnosti!« To se po njegovem mnenju ne bi smelo nikoli zgoditi.
Vrečko je tudi vizionar. Na področju dela z ljudmi je v celjski upravni enoti uresničil ogromno idej. Če so bile pred leti takšne ideje za koga neuresničljive, zanj to ni veljalo. Uresničitev teh idej je prinesla celjski upravni enoti tudi eno največjih učinkovitosti v primerjavi z drugimi slovenskimi upravnimi enotami ter ogromno priznanj. Lani, ko so zaposleni v upravnih enotah stavkali zaradi nizkih plač, je javnosti brez dlake na jeziku povedal, da jih pri tem absolutno podpira.
»Za nami je zelo naporno leto zaradi razmer na področju plač. Takrat sem podprl vsa prizadevanja za boljše plače in za izboljšanje materialnega položaja zaposlenih. Glede na specifičnost našega dela smo kljub stavki morali izvajati vsa opravila in uspelo nam je. Podobno je bilo v času epidemije, ko nismo nikoli zaprli svojih vrat. Filozofija našega poslovanja je, da smo odprti za vsakogar in da pomagamo. Z nekim optimizmom smo zrli v v prihodnost in tudi na področju plač verjamem, da bo nova plačna zakonodaja razmere izboljšala.
Je kdo od zaposlenih zaradi nizkih plač odšel drugam? Kakšna je kadrovska situacija v celjski upravni enoti?
K sreči je bilo teh primerov malo. V drugi polovici lanskega leta smo v bistvu ugotavljali, da se je celo povečalo zanimanje za delo v državni upravi, kar me veseli. Ko smo objavili razpis za dve uradniški delovni mesti, je bilo več kot 60 prijav kandidatov, ki so kriterijem ustrezale. Torej se trend izboljšuje ne glede na vse. To me pozitivno preseneča. Tudi zaradi nove plačne zakonodaje bo treba spremeniti nekatere vsebine na področju državne uprave, saj moramo slediti temu, da bodo postale upravne enote še bolj zanimiv delodajalec za mlade. V celjski upravni enoti je na primer povprečna starost zaposlenih 49 let, odhodov je v tem času malo. Bili so, vendar zaradi upokojitev.
Ljudje pogosto rečejo, da je uradniško delo izrazito birokratsko. Ljudje imamo odpor do birokracije. Ali več prijav za razpisana prosta delovna mesta kaže, da se spet povišuje ugled uradniškega dela?
Da. To delo pridobiva v vrednostnem pomenu. In ko govorim o izkušnjah uradniškega dela, govorim o naravnanosti ter politiki dela. Že od začetka Upravne enote Celje so za nas ključni štirje temelji. Leta 1995 smo si zadali štiri cilje, ki so za nas sveta stvar. Na prvem mestu je zakonitost dela, sledijo učinkovitost, kakovost in – zelo pomembna stvar – prijaznost do strank. S strankami smo torej od začetka želeli graditi partnerski odnos. V upravnih enotah nihče ni nad komerkoli. Ko nekdo pride k nam, pride z razlogom. In moramo ravnati tako, da tisto, kar potrebuje, dobi čim prej, zakonito, čim ceneje in na prijazen način. Mnogo primerov je, ko kdo poda vlogo za gradbeno dovoljenje in upravne enote lahko le uresničimo tisto, kar je zapisano v posameznem prostorskem aktu. Slednje sprejemajo občine, ne upravne enote. Če je torej v občinskem zazidalnem načrtu navedeno, da stranka na nekem območju ne more zgraditi prizidka, hiše ali poslovnega objekta, ji to povemo. Toda ob tem ji pomagamo, svetujemo, v katerem primeru je to možno. Pomemben del naših nalog je torej svetovalna vloga. Vsa ta desetletja smo ogromno vlagali v svetovanje, osveščanje tudi s pomočjo medijev, celo s tako imenovanim upravnim informacijskim servisom. Želeli smo, da ljudje nekatere stvari vedo in da se zavedajo, da jim želimo pomagati.
Omenili ste gradbena dovoljenja. Mnogo ljudi še vedno ne ve, da upravna enota v postopkih lahko le potrdi tisto, kar je v skladu s predpisi občine. Vas je kdaj jezilo, da ljudje mislijo, da je upravna enota za nekaj »kriva«, na primer za čakanje na nek dokument, čeprav mora na nekaterih področjih dela samo slediti predpisom ali aktom, ki so občinski. Pogosto letijo očitki glede vašega dela, čeprav bi morali kdaj na koga drugega ...
Upravna enota Celje ves čas posluje brez zaostankov ali so ti redki glede na število vseh zadev, o katerih odločamo. Največ jih je na področju tujskih postopkov. Sprašujete me o področju dela, ki se nanaša na okolje in prostor. Tu nas je, priznam, velikokrat žalostilo, ker nas ljudje mečejo v isti koš z drugimi deležniki na tem področju. Kdaj bo denimo nek občinski prostorski akt, ki je podlaga tudi za gradbena dovoljenja, sprejet, nima zveze z upravno enoto. Čeprav želim posebej poudariti, da tako z občinami kot celotnim javnim sektorjem na našem območju ves čas zelo dobro in učinkovito sodelujemo. Predlagamo jim tudi rešitve, ki so lahko učinkovite na področju prostorskega urejanja. V občini akte sprejemajo svetniki. Mi smo državni organ in od dneva vložene vloge, če je seveda popolna, do rešitve lahko mine največ 60 dni, zadeve največkrat rešimo celo prej, saj ne sledimo slepo temu, da imamo 60 dni časa.
Nadaljevanje intervjuja v tiskani izdaji Novega tednika.
