Andraž Purg

»Na zadnji letošnji julijski dan je bilo število čakajočih bolnikov 100.755, kar je 4.286 bolnikov več kot ob koncu lanskega leta. Skupno število čakajočih na prvi pregled se je najbolj povečalo na področjih revmatologije, okulistike (diabetična retinopatija), kardiologije, nevrokirurgije, gastroenterologije, nefrologije in na področjih pregledov ščitnice ter proktološkega pregleda. Tudi število čakajočih na kontrolni (ponovni) pregled se je povečalo, in sicer na področjih dermatovenerologije, ortopedije, revmatologije, pulmologije in v ambulantah za diabetično retinopatijo ter ščitnico. Podobno je na področju diagnostičnih terapevtskih postopkov za storitve ultrazvočne diagnostike, merjenja kostne gostote, magnetne resonance, mamografije, gastrodiagnostike, CT, RTG in kardiološke diagnostike. Povečalo se je tudi število čakajočih bolnikov na operativne posege na področjih oromaksilofacialne kirurgije, okulistike, otorinolaringologije, urologije, plastične kirurgije in kirurgije roke ter kardiologije,« pravijo v Splošni bolnišnici Celje. 

Ponekod čaka manj ljudi

Glede na stanje pred leti so nekatere čakalne dobe nekoliko uspeli skrajšati. Gre za prvi pregled na področju maksilofacialne kirurgije ter na področjih ORL, urologije, dermatovenerologije in ortopedije. Število bolnikov v čakalnih vrstah se je zmanjšalo tudi pri kontrolnih pregledih na področjih nevrologije, diabetologije, urologije in endokrinologije. Enako je pri diagnostičnih terapevtskih postopkih v nevrologiji. Manj ljudi čaka še na operativne posege na področjih abdominalne kirurgije, ortopedije in travmatologije.

· Slovenija

Direktor celjske bolnišnice Dragan Kovačič: »›Vozimo‹ stabilno, če že ne zelo dobro!«

Presežene dopustne čakalne dobe

31. julija je bila v Celju presežena dopustna čakalna doba za zdravstveno storitev pri 25.491 bolniku. To pomeni, da je v primerjavi z enakim obdobjem lani 2.244 bolnikov več, ki so dopustno dobo čakanja presegli. »V skladu s sklepom o posebnih programih ministrstva za zdravje – sklep je začel veljati 1. marca letos – smo zaradi izkazanih preseženih čakalnih dob izvajali nacionalni prioritetni program na področjih z vsaj enim nedopustno čakajočim in kjer je bilo to izvedljivo glede na prostorske in kadrovske možnosti. V sklopu nedopustno čakajočih so se sicer podaljšale čakalne dobe na področjih ortopedije (endoproteza kolena), travmatologije (artroskopija kolena), nevrokirurgije in kardiologije (PTCA). Vendar so se v sklopu nedopustno čakajočih skrajšale čakalne dobe na področjih gastroenterologije, kardiologije (UZ-srca), nevrologije, okulistike, travmatologije (rekonstrukcija križnih vezi) in ortopedije (endoproteza kolka),« so za Novi tednik sporočili iz celjske bolnišnice.

Nove podjemne pogodbe

V skladu z »novim« sklepom o posebnih programih zdravstvenih storitev za sklepanje podjemnih pogodb z lastnimi zaposlenimi bodo v celjski bolnišnici lahko podjemne pogodbe z zaposlenimi sklenili tudi za področja, kjer obstajajo »le« čakajoči in ne več zgolj nedopustno čakajoči. Zato v bolnišnici upajo na dodatno skrajšanje čakalnih dob. Sklep je izdalo zdravstveno ministrstvo, veljati je začel te dni. »To sicer otežuje kadrovski primanjkljaj ter izvajanje programa neprekinjenega zdravstvenega varstva. Prednostno namreč zagotavljamo delo v Urgentnem centru Celje in pediatričnem urgentnem centru ter dežurno delo na oddelkih. Temu sledi obravnava bolnikov na oddelkih in šele nato ambulantna dejavnost,« dodajajo v bolnišnici.

Morajo delati na urgenci, ker drugi ne

Kot smo že večkrat poročali, bi se glede na zakonodajo morali v delo na področju nujne zdravstvene dejavnosti v celjski bolnišnici vključevati vsi zdravniki v okviru mreže javne zdravstvene službe v celjski regiji. Ker se v večini primerov zdravniki za to ne odločajo in to kljub zakonski obvezi in večkratnim pozivom, so zdravniki celjske bolnišnice primorani delati tudi na področju urgence. Posledično primanjkuje zdravnikov za izvajanje nenujnih zdravstvenih storitev in za skrajševanje čakalnih dob.

Delajo tudi popoldne

Si pa v celjski bolnišnici ob pomanjkanju zdravniškega kadra, ki prednostno pokriva vsa nujna delovišča, z maksimalno optimizacijo tako dopoldanskega kot popoldanskega dela vseeno nenehno prizadevajo zagotoviti čim več nenujnih posegov in pregledov. S problematiko izvajanja neprekinjenega zdravstvenega varstva sta bila seznanjena tudi pristojno ministrstvo ter inšpektorat, zato v bolnišnici pričakujejo čimprejšnje rešitve problematike, s katero se po njihovem vedenju srečujejo tudi drugi zavodi na sekundarni ravni.

· Slovenija

Nasilje v zdravstvu: od brc in odrivanja do zmerjanja

Bolnikov vedno več

Ljudje pogosto pozabljajo, da morajo na številne preiskave, na katere bolniki čakajo na čakalnih seznamih, vsak dan tudi bolniki, ki so hospitalizirani. Ti sicer niso uvrščeni na čakalne sezname v času hospitalizacije, saj preiskave vsakodnevno nujno potrebujejo. EEG, na katerega morda čaka nekdo od nas dlje časa, bo danes ali jutri nujno potreboval nekdo, ki se zdravi na katerem od bolnišničnih oddelkov. Ti bolniki, razumljivo, imajo prednost.

V celjski bolnišnici je bilo zadnji dan lanskega leta v primerjavi z letom 2019 zaposlenih 20 zdravnikov manj, realizacija akutne obravnave pa je bila vseeno primerljiva. Podatki za Urgentni center Celje kažejo, da je bilo leta 2019 v njem 86.600 zdravstvenih obravnav, lani pa že skoraj 98 tisoč. »Na povečano število obravnav ob dejstvu, da se ljudje predvsem v popoldanskem času ne morejo obrniti na svojega izbranega zdravnika v zdravstvenih domovih in zato pomoč poiščejo na urgenci, vplivajo tudi demografske smernice polimorbidnosti pri starejših bolnikih, ki so nato po obravnavi na celjski urgenci hospitalizirani na oddelkih in tam zaradi pridruženih bolezni ostanejo dlje časa. Vse to zaradi kadrovske in prostorske stiske dodatno vpliva na nezmožnost naročanja novih bolnikov in daljšanje čakalnih dob,« še dodajajo v celjski bolnišnici.

Stopnjo nujnosti lahko spremenijo

Zanimalo nas je, kako v bolnišnici upoštevajo stopnjo nujnosti pri e-napotnicah in ali lahko to morda ob triaži spremenijo. »Pri uvrščanju na čakalni seznam upoštevamo stopnjo nujnosti, ki je zapisana na e-napotnici oziroma stopnjo nujnosti, ki je določena pri triaži e-napotnice. Triažo opravi izvajalec zdravstvene storitve le na podlagi dokumentacije ali podatkov, ki so navedeni na e-napotnici. Če se stopnja nujnosti, navedena na e-napotnici, in stopnja nujnosti, ki jo ugotovimo ob triaži, razlikujeta, velja stopnja nujnosti, ki jo ugotovimo ob triaži,« pravijo v Splošni bolnišnici Celje. Dodajajo, da triaže v primeru napotnic sicer ne izvajajo za vse zdravstvene storitve, temveč se to razlikuje od oddelka do oddelka oziroma področja dela. »Praviloma jo izvedemo v primeru povečanega števila napotnic za zdravstveno storitev z isto stopnjo nujnosti. Ob tem naj dodamo, da hospitalizirani bolniki niso uvrščeni na čakalne vrste,« še poudarjajo v bolnišnici.

O avtorju

Gordana Possnig

• gordana.possnig@nt-rc.si