Andraž Purg

»Pogosto hitim k težkemu bolniku, ki me potrebuje, včasih se zgodi, da nekdo umira in moram do njega. Nato me nekdo, ki pride v bolnišnico le zaradi praske, nadere, ker ne dobi informacij ali izvida takoj … To je zadnje, kar potrebujem in kar želim ... Ali želite vedeti, kako je, ko pridem po takšnem dnevu domov? Utrujena sem, a ne od dela. Rada pomagam. Utrujena sem, ker vidim, da je v družbi vedno manj spoštovanja. To je tisto, kar najbolj boli, ko se želim samo spočiti zaradi zgodb, ki jih vidim,« je dejala ena od medicinskih sester, s katerimi smo se pogovarjali.

Tudi brce in odrivanja

Dodaja, da se je odnos do zdravstvenega osebja v zadnjih letih spremenil tudi na račun multikulturnosti v družbi. »Včasih se zgodi, da moški ne dovolijo, da bi pri pregledu njihovih partnerk sodelovali zdravniki ali medicinski tehniki, zaradi česar pride tudi do zmerljivk,« dodaja. Pravi, da je bila v svoji karieri deležna tudi brc in odrivanja.

»Kot zdravstveni delavci moramo razumeti, da je vedenje bolnikov odvisno od njihovega zdravstvenega stanja. Če me odrine bolnik, ki je zaradi bolezni v drugačnem stanju, bom to razumela. Če me bo ozmerjala dementna oseba, bom tudi to seveda razumela. Na takšne situacije smo pripravljeni. Če pa me udari ali ozmerja kdo, ki je pri polni zavesti in je denimo svojec bolnika, pa tega ne odobravam. Naša pomoč ljudem ne sme biti tako samoumevna, da se lahko vsak do nas vede nenormalno,« še pojasni. Druga medicinska sestra je dejala, da skoraj ne mine dan, da ne bi v ambulanti enega od zdravstvenih domov na Celjskem doživela besednega nasilja.

»Mislijo, da nič ne delamo«

»Ljudje mislijo, da ves dan samo sedimo v ambulanti. Ne razumejo, da moramo vmes urediti vso dokumentacijo, odgovarjati na elektronsko pošto, urejati recepte, biti v stiku tudi z bolnišničnimi oddelki, s patronažnimi sestrami na terenu, pomagati bolnikom v ambulanti … To je samo en del našega dela. In ko me kdo ozmerja, zakaj se ne oglašam na telefonske klice, ali me nadere na vhodnih vratih, da čaka že uro na pregled, boli. Resnično me prizadene. Lahko sem na to navzven videti pripravljena, ampak v sebi nisem,« dodaja.

· Kronika

Nov primer nasilja v bolnišnici

»Nismo medicinske sestre krive, da so čakalne dobe dolge. Nismo krive, ker kdo pride prepozno na pregled, saj ni bil pravočasno pozoren na simptome in znake zaradi svojih zdravstvenih težav in nato želi v eni sekundi vse,« še pojasni.

Nestrpen in "nenujen" v čakalnici 

Tudi mi smo bili pred časom v celjskem urgentnem centru priča zmerjanju zdravstvenih delavcev. Svojec bolnika, ki sicer ni imel življenjsko ogrožajočega stanja, je besedno napadel medicinsko sestro, ker je njegov oče čakal dve uri »samo« na laboratorijski izvid. Čeprav mu je sestra umirjeno pojasnila, da je pred njim vsaj še trideset bolnikov, ki so imeli nujno zdravstveno stanje in ki so morali prav tako opraviti vse laboratorijske in druge preglede, se moški ni pomiril. Celo v čakalnici je imel neprimerne komentarje in je v nelagodno situacijo postavljal druge čakajoče. Nekateri so imeli svojce v smrtni nevarnosti, kar so mu tudi povedali, vendar moški tudi tega ni razumel.

»Medtem ko je nekomu težko počakati eno uro na izvid, ima na drugi strani v opazovalnici urgentnega centra nekdo le še nekaj minut življenja. Tisto je nujno,« še zaključuje ena od medicinskih sester, s katerimi smo se pogovarjali.

Z nožem grozil po oddelku

Pred dvema letoma se je v celjski bolnišnici zgodil primer, ko je bolnik, ki ni imel nujnega zdravstvenega stanja, napadel in poškodoval dva zaposlena. Medicinska sestra je po napadu doživela celo srčni infarkt. Le nekaj dni po tem dogodku je moški na enem od oddelkov zdravstveni ekipi grozil z nožem in s smrtjo.

»V Splošni bolnišnici Celje smo lani zabeležili 50 pomiritev agresivnih bolnikov. V sedmih primerih je šlo za neposredni fizični napad na zdravstveno osebje na bolnišničnih oddelkih. Policija je posredovala v 11 primerih. Letos je bilo 25 pomiritev agresivnih bolnikov, kjer je šlo v štirih primerih za neposredni fizični napad na zdravstveno osebje na oddelkih. Policija je letos posredovala v 21 primerih, ko so se bodisi bolniki bodisi svojci neprimerno vedli na območju celjske bolnišnice,« so sporočili iz Splošne bolnišnice Celje.

Največkrat so tarče medicinske sestre

V Zdravstvenem domu Celje je bilo letos 7 primerov nasilja nad zdravstvenimi delavci. V petih primerih so bile žrtve medicinske sestre, ki imajo tudi prvi stik z bolniki.

Največkrat je šlo za besedno nasilje zaradi nezadovoljstva z višino plačila storitev ali jezo glede podajanja informacij o obveznem cepljenju. Nekateri so zaposlene zmerjali, ker niso bili takoj na vrsti ali pa so jim grozili z inšpekcijo in mediji. Zaposleni dobivajo tudi grozilna sporočila. V ZD Celje imajo sicer zaposlenega varnostnika in sklenjeno pogodbo z varnostno službo. Vsi zaposleni imajo tudi možnost hitre telefonske povezave z varnostnikom.

V Zdravstvenem domu Velenje so dejali, da v zadnjih dveh letih primerov nasilja ni veliko: »Občasno so posameznimi primeri neprimernega vedenja ali povišanih tonov, vendar hujših oblik nasilja, kot so fizični napadi, ni bilo. Največkrat gre za besedne izpade nezadovoljnih bolnikov ali njihovih svojcev. Velikokrat sta razlog stiska in nerazumevanje informacij. Najbolj so izpostavljeni zdravstveni delavci, ki so v neposrednem stiku z uporabniki storitev, torej medicinske sestre in zdravniki.« Tudi v Velenju imajo urejen sistem varovanja.