Arhiv NTRC

Kljub zahtevni lokaciji so v podjetju Rihter z Ljubnega ob Savinji z veseljem prevzeli gradnjo te priljubljene planinske postojanke. Lani jim je najprej nekoliko ponagajala zima, saj je sneg na Okrešlju vztrajal dolgo v pomlad. Montirati so zato lahko začeli šele poleti. Delali so do konca oktobra in še pred začetkom zime uspeli končati konstrukcijo stavbe. Sledilo je nekaj mesecev mirovanja. Če bodo vremenske razmere omogočale, bo gradbišče v osrčju Kamniško-Savinjskih Alp ponovno zaživelo po prvem maju, ko nameravajo namestiti še strešno kritino, urediti fasado in notranjost zgradbe.

Vedno dražje

Dogajanje na gradbišču ves čas spremlja predsednik Planinskega društva Celje – Matica Brane Povše, ki napredek pri gradnji opazuje z največjim veseljem. Nekaj grenkega priokusa je zaradi nenehne rasti cen, ki so ta do zdaj največji gradbeni projekt celjskih planincev krepko podražile. Najprej so načrtovali, da bo za gradnjo dovolj 800 tisoč evrov. Po novem naj bi stala 1,2 milijona evra, a kot dodaja Povše, glede na vse podražitve tudi to ne bo dovolj. Projekt bodo poplačali z zavarovalnino in zbiranjem prostovoljnih prispevkov. Denar bodo prispevali še država, planinska zveza in donatorji.

Zaobjela veličastne poglede

Preberite še ...

· Zaposlitev

Spoznajte inovativne pristope uvajanja na novem delovnem mestu

Arhitekturo novega doma, ki bo zgrajen iz kamna in lesa, so pripravili v celjskem arhitekturnem biroju Kultivator. Pri snovanju nove koče so sledili osnovnemu vodilu, da novi dom postavijo v amfiteater in s tem zaobjamejo pogled na mogočne gore, ki ga obkrožajo. Tako se vedutno odpira v nadstropju in prvi mansardi proti jugovzhodu, v drugi mansardi pa ulovi poglede proti Turski gori in Rinkam. Kamnito pritličje je naslonjeno na skalnat rob terena in zlito z njim, kamnita baza pa se nadaljuje tudi v nadstropju in deluje kot hrbet za lesen, mehek del koče. Arhitekta Rok Bordon in Jasmina Matko Kolšek, ki sta na podlagi projektne naloge zasnovala kočo, se večkrat odpravita na gradbišče. »Veliko stvari se lahko reši sproti, vsekakor pa je to najlažje na gradbišču. Tudi osebno nama gradnja planinske koče ne predstavlja samo posla, tako da so obiski včasih tudi z družino in odmik od vsakdana. Namesto da gremo v hribe kam drugam, gremo na Okrešelj in okoliške vrhove. Z gradnjo novega doma rastemo vsi,« sta pojasnila.

Skoraj ničenergijska stavba

Tako kot sta se na Okrešelj podala arhitekta, se je tudi večina delavcev, a s to razliko, da so ti iz Logarske doline na Okrešelj hodili dnevno in se ob koncu delovnika vračali v dolino. Nekaj se jih je odločilo, da bodo prespali na Okrešlju. Ekipa podjetja Rihter, ki se že več kot trideset let ukvarja z gradnjo nizkoenergijskih, pasivnih in ničenergijskih montažnih hiš, se je skozi različne faze menjavala. V povprečju jih je bilo na gradbišču prisotnih pet. Novi Frischaufov dom, ki se bo kar najbolj zlival z naravnim okoljem Okrešlja, gradijo v skladu z ekološkimi smernicami in s čim manjšim vplivom na okolje. Zasnovan je namreč s posebnim poudarkom na snovni in energetski učinkovitosti ter rabi obnovljivih virov (skoraj ničenergijska stavba). Pritličje gradijo iz lahke opeke, vsa naslednja nadstropja, tako stene kot plošče, po skeletnem montažnem sistemu. Ostrešje je leseno, medtem ko je izolacija kombinacija mineralne volne in celuloze. (Foto: osebni arhiv)