Najtrši oreh so pravnomočna gradbena dovoljenja
Na tretjo razvojno med Velenjem in Slovenj Gradcem prebivalci Šaleške doline in Koroške čakajo že vrsto let. Sedemnajst in pol kilometrov dolga hitra cesta naj bi bila po zadnjih napovedih Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) zgrajena leta 2028. Zaradi težavnega terena velja za enega zahtevnejših odsekov na našem avtocestnem omrežju. Na njem bodo trije predori, trije pokriti vkopi, 16 viaduktov, sedem mostov ter deset nadvozov in podvozov. Do zamud pri izvedbi projekta, težkega približno 800 milijonov evrov, prihaja zaradi težav pri pridobivanju pravnomočnih gradbenih dovoljenj.
Gradnja tretje razvojne osi je izjemen tehnični in finančni zalogaj. V Darsu pričakujejo, da bodo vsa gradbena dovoljenja za odsek hitre ceste med Velenjem in Slovenj Gradcem pridobili do konca letošnjega leta. Ocenjena naložbena vrednost odseka presega 800 milijonov evrov. Denar zagotavlja Dars iz lastnih sredstev in z najemanjem kreditov. Na odseku hitre ceste Velenje–Slovenj Gradec trenutno potekajo gradbena dela na treh območjih, medtem ko je na območju Gaberke gradnja že končana. Po napovedih Darsa naj bi bila na območju Jenina pri Slovenj Gradcu dela končana letos, na območjih Škalskega jezera pri Velenju in naselja Konovo pa v letu 2025.
Izbira gradbincev
Med drugim Dars za odsek Velenje–Slovenj Gradec letos predvideva izbiro izvajalca gradbenih del za sklop C (Škale), sklop E (Velunja) in sklop G (Podgorje). Za sklop A (Velenje) so letos predvidene dejavnosti za izvedbo prve faze javnega naročila.
Medtem Dars išče gradbince za prva dela na 14-kilometrskem odseku tretje razvojne osi Šentrupert–Velenje. Za prvo etapo na tem odseku (Šentrupert) je izbral Strabag in konzorcij pod vodstvom Pomgrada in Kolektorja CPG. Gre za 4,1 kilometra hitre ceste od štajerske avtoceste proti Velenju, vključno s priključkoma Šentrupert in Parižlje. Ocenjena vrednost del je 80 milijonov evrov (brez DDV), gradnja naj bi bila končana v 36 mesecih. Za drugo etapo, ki zajema 9,5-kilometrsko traso ceste od Podgore do Velenje z dvema priključkoma in več spremljajočimi objekti, je trenutno v postopku ugotavljanja sposobnosti morebitnih gradbincev. Dela so v razpisni dokumentaciji ocenjena na 266 milijonov evrov, trajala naj bi 48 mesecev.
Zamude
Težave pri postopkih za izdajo pravnomočnih gradbenih dovoljenj se vlečejo že vrsto let. Do nerazumno dolgih zamud po navedbah Darsa prihaja zaradi nepopolnih vlog, dolgotrajnih čakanj na soglasja mnenjedajalcev, vrstijo se pritožbe in celo tožbe. Na nekaterih območjih je bilo gradbeno dovoljenje že pridobljeno, vendar še ni postalo pravnomočno, na preostalih odsekih je bila zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja že vložena, vendar zaradi usklajevanj s pristojnimi mnenjedajalci in posledično manjkajočih soglasij za pripravo projektne dokumentacije ministrstvo za naravne vire in prostor gradbenega dovoljenja na teh odsekih še ni izdalo.
Upravni spori
Na ministrstvu za javne vire in prostor menijo, da se veliko govori le o izdanih gradbenih dovoljenjih, premalo pa se govori o njihovi pravnomočnosti. »Pravnomočnost je pogoj za prijavo začetka gradnje, ministrstvo se v vseh postopkih trudi, da bi bile odločbe zakonite ter da bi se v upravnih postopkih razrešilo čim več zadržkov, ki bi lahko sploh sprožili upravne spore in s tem preprečili začetek gradnje,« so zapisali v odzivu.
Po zavrnitvi zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja na območju G (Podgorje) septembra lani Dars na ministrstvo za naravne vire in prostor še ni vložil nove zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, še vedno mu namreč manjka mnenje direkcije za vode. Direkciji so sredi februarja letos poslali dopolnjeno vlogo in pričakujejo izdajo mnenja. »Ko bo pridobljeno mnenje direkcije za vode, bo ministrstvu za naravne vire in prostor poslana nova zahteva za pridobitev gradbenega dovoljenja,« so še navedli pri Darsu. (Foto: Dars)
