Profimedia

Evropska komisarka za širitev Marta Kos je danes v Evropskem parlamentu dejala, da se je izvajanje potrebnih reform za pridružitev Srbije Evropski uniji v zadnjem letu bistveno upočasnilo. Kos je zato srbske oblasti pozvala, naj obrnejo trend nazadovanja, predvsem na področju svobode izražanja.

Kot je v nagovoru članov parlamentarnega odbora za zunanje zadeve (Afet) povedala Kos, Srbi še vedno stremijo k članstvu v EU, vendar je implementacija njihovih reform bistveno upočasnjena. Dodala je, da Srbija mora sprejeti kredibilne reforme na vseh področjih, izpostavila pa je področje vladavine prava in temeljnih vrednot unije.

Oblast, ki je na proteste odgovorila z represijo

"Od Srbije pričakujemo, da se premakne z mrtve točke na področjih pravosodja in temeljnih pravic, hitro obrne trend nazadovanja na področjih svobode izražanja in akademske svobode ter naredi napredek na področju volilne zakonodaje. To zahtevajo tudi srbski državljani," je še dejala komisarka.

Profimedia

V Srbiji namreč že več kot leto dni potekajo množični protesti, ki so izbruhnili po zrušenju nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu 1. novembra lani. Protestniki so sprva zahtevali kaznovanje odgovornih za nesrečo, ki je zahtevala 16 življenj, pozneje pa so protesti prerasli v izražanje jeze zaradi sistemske korupcije in represije, omejevanja svobode medijev in vladavine prava. Oblasti so nanje odgovorile z represijo.

Začetek pogajanj tudi za Ukrajino in Moldavijo

Evropska komisija je sporočila tudi, da bosta tako Ukrajina kot Moldavija do konca leta pripravljeni na začetek pogajanj o "vseh sklopih pogajalskih poglavij." 

"Komisija bo nadaljevala svoje delo, da bi Svetu EU omogočila odprtje vseh sklopov do novembra," je v predstavitvi svežnja širitvenih poročil v Evropskem parlamentu  povedala komisarka Kos. Izrazila je tudi upanje, da se bo to tudi zgodilo, saj je širitev proces, ki temelji na dosežkih držav kandidatk za članstvo. Širitveni poročili za Ukrajino in Moldavijo po njenih besedah kažeta, da ti državi opravljata svojo nalogo, tako da jo mora tudi unija. Kijev in Kišinjov sta za članstvo v uniji zaprosila kmalu po začetku ruske agresije v Ukrajini pred približno tremi leti in pol.