Kaj mladi lahko naučijo delodajalce?
Celoten intervju je objavljen v tiskani izdaji Novega tednika. V njem tudi o tem, ali je izobraževalni sistem pripravljen na nove poklice, ali imajo podjetja sploh ustrezne strategije kadrovanja, kako skrbijo za starejše delavce in o tem, kaj prinaša prihodnost na področju zaposlovanja tujih delavcev. Trg dela je izjemno razgiban v zadnjih letih. Še nikoli se ni tako zelo govorilo, da delavcev primanjkuje na vsakem koraku. To pomeni, da je tuja delovna sila, kot pravi direktorica celjske območne službe Zavoda za zaposlovanje Slovenije Dubravka Milovanović, naša resničnost. A vzporedno Slovenci odhajajo na delo v tujino, mladim pa je, kot pravi sogovornica, svet danes na dlani. Na svet gledajo drugače kot starejši, ki so pripravljeni na delovnem mestu marsikaj potrpeti. Bodo morda mladi tisti, ki bodo delodajalce naučili drugačnega pogleda na to, kako obdržati delavca in ga tudi ustrezno plačati? Stopnja brezposelnosti je trenutno rekordno nizka. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Andraž Purg)
»Če pogledamo zadnje desetletje, je bilo v naši regiji po koncu recesije pred leti 13 tisoč brezposelnih, danes je to število približno 4.900. Ob tem vse kaže, da bo brezposelnost do konca leta še upadala, čeprav nekateri napovedujejo novo krizo, predvsem pa vpliv svetovnih razmer – kot so posledice epidemije, stanje na energetskem trgu ali vojne – na trg dela. V vsej Evropi opažamo prožnost trga dela in gospodarstva. Pomanjkanje kadra pa je težava, s katero se ukvarjamo že dalj časa povsod. Tudi v Rusiji in Združenih državah Amerike je podobna situacija,« pravi sogovornica.
Kaj je razlog za pomanjkanje kadra?
Po mojih ocenah so to demografske smernice, strukturno neskladje na trgu dela in to, da primanjkuje zaposlenih z različnimi kompetencami. Določene analize hkrati kažejo, da so to tudi dejavniki, ki vplivajo na počasnejšo gospodarsko rast. Države so se vendarle začele ukvarjati s problematiko kadrov, ker se še vedno nakazujejo pozitivne smernice. Samo za celjsko območno enoto Zavoda za zaposlovanje RS velja, da delodajalci napovedujejo še približno 2.400 novih delovnih mest. Gre predvsem za deficitarne poklice, torej delodajalci izkazujejo potrebe po delavcih v predelovalnih dejavnostih, po varilcih, orodjarjih, skladiščnikih, voznikih tovornjakov, varnostnikih, kuharjih, natakarjih. Vedno več je potreb po zaposlenih v izobraževanju, socialni oskrbi in zdravstvu.
Je med brezposelnimi veliko težko zaposljivih?
Skoraj polovica naših strank je dolgotrajno brezposelnih, torej gre za tiste, ki imajo zdravstvene ali socialne ovire in potrebujejo strokovno pomoč. Med dolgotrajno brezposelnimi je veliko starejših od 50 let, nizko izobraženih in invalidov. Trenutno je v evidenci brezposelnih 23,30 odstotka invalidov, glede na našo regijo jih je največ na območju enote Šmarje pri Jelšah.
Ali ta podatek pomeni, da imajo delodajalci še vedno negativen odnos do zaposlovanja invalidov?
Na območju območne službe Celje ni veliko zaposlitvenih centrov z zaščitenimi zaposlitvami ali invalidskih podjetij. Na letni ravni vseeno uspemo zaposliti približno 300 invalidov. Imamo tudi rehabilitacijske komisije, ki odločajo o statusu invalidov, usmerimo jih tudi na poklicno rehabilitacijo. Ne glede na vse ocenjujem, da imajo delodajalci še vedno strah pred zaposlitvijo invalidov, ampak to je miselnost, ki jo bo treba spremeniti. Delodajalci se bojijo, da bodo pri takšnih zaposlitvah imeli težave, višje stroške, hkrati se zavedajo, da nimajo kadrov ali mentorjev, ki nudijo invalidom podporo. V Sloveniji obstaja invalidski sklad, ki nudi spodbude za zaposlovanje invalidov in ohranjanje delovnih mest, da delodajalci lahko invalidom prilagodijo delovna mesta, ampak kljub temu se delodajalci ne odločajo pogosto, da bi se spoprijeli s takšno zgodbo na področju zaposlovanja.
Omenili ste deficitarne poklice. Smo v času, ko se »rojevajo« novi poklici, ki jih pred leti ni bilo. Eno od zaželenih delovnih mest na Kitajskem je profesionalni prijatelj. Je kaj takšnih primerov že na Celjskem?
Morda bi izpostavila delovna mesta v programih javnih del – družabništvo in spremljanje, ki jih ponujajo predvsem domovi za starejše. Prihodnost bo prinesla nove poklice, kot so profesionalni prijatelji, organizatorji zasebnega življenja, specialisti za katastrofe, psihoterapevti za pripravo na smrt, inženirji za selitve živali, specialisti za zasebnost ali odvetniki za virtualno lastnino. To so poklici, ki jih omenjajo vse napovedi, kaj naj bi se dogajalo v prihodnosti.
Nadaljevanje intervjuja v tiskani izdaji Novega tednika.
