Zbirki ilustracij in otroških slikanic poseben prostor
Osnovna šola dr. Pavla Lunačka Šentrupert se lahko pohvali z dvema posebnima zbirkama, in sicer zbirko izvirnih ilustracij in zbirko slovenskih slikanic v domačem jeziku in prevodih. Z mansardo v novi šoli bosta razstavi lažje zadihali, lepot, ki jih nosita s seboj, pa se bo naužilo več obiskovalcev.
Obnova šole teče po načrtih – instalacije so položene, začenjajo se zaključna dela. Tudi v mansardi, ki je po površini kar dvakrat večja kot sedanja kulturna dvorana. »Ko sem prišel skupaj z županom v ta prostor, se mi je prvi hip zazdelo, da bo dovolj prostora. Ko pa sem od šole do doma skušal urediti misli, kje bo kaj, lahko rečem: ni se bati, da bo kakšen prostorček prazen,« je po ogledu bodočega razstavnega prostora povedal avtor obeh razstav in nekdanji ravnatelj šentrupertske šole Jože Zupan.
Na njegovo pobudo se je vse skupaj začelo in profesor slovenskega jezika še danes bdi nad likovno podobo šole. Ob 375-letnici šolstva v Šentrupertu so začeli zbirati ilustracije in 31. avgusta 1995 odprli razstavo stotih del, danes jih je v depoju, kjer čakajo na novo postavitev, približno 350. Ob uradnem odprtju razstave v novih prostorih naj bi imeli v zbirki že več kot 400 izvirnikov.
S posebnim ponosom v Šentrupertu napovedujejo, da bodo odkupili vseh 14 ilustracij Pepelke, kot jo vidi in doživlja Alenka Sottler. Sicer pa je v zbirki trenutno največ del Gorenjke Melite Vovk, veliko je tudi ilustracij Mare Kraljeve, Jelke Reichman in Mirnčanke Kristine Krhin, obiskovalci pa bodo med avtorji našli tudi Franceta Slano, Marjanco Jemec Božič in Lucijana Reščiča.
Kot so na občini zapisali v sporočilu za javnost, na dokončanje mansarde v novi šoli pa nestrpno čaka tudi zbirka izvirnih slovenskih slikanic, ki je nastajala od novembra 1993, do danes pa se je v njej zbralo že več kot 300 slikanic slovenskih avtorjev in ilustratorjev v 22-ih jezikih sveta. Tudi razstava Slovenske slikanice za otroke sveta naj bi ob odprtju pokazala več kot 400 slikanic, pri čemer velik delež pripada Eli Peroci, Leopoldu Suhodolčanu in Lili Prap.
»Marsikaj je že pripravljeno in samo čaka na srečni trenutek, ko bomo lahko razstavili. Res pa je, da vsega ne moremo takoj ponuditi, ker bi šlo preveč mimo nas. Če potegnem črto med razstavo nekdaj in tisto, ki bo zaživela, moram reči, da se bo vse skupaj povečalo za četrtino,« je dodal profesor Zupan, ki je prepričan, da se bo od jeseni dalo v domačem kraju zajeti kulturo z veliko žlico. Obe razstavi naj bi postopoma odprli jeseni, idej, kako bi ju dopolnili, širili in predvsem, kaj novega bi jima še dodali, pa je dovolj; med drugim je že pripravljena tudi prva faza Rastoče knjige Občine Šentrupert.
