Risane razglednice naših krajev na kozolcu
V petek, 9.11.2012, so na kozolcu Gostilne Javornik na Rakovniku pri Šentrupertu odprli še eno razstavo, tokrat razstavo unikatnih razglednic doline Mirne Sebastjana Popelarja. Avtor je tudi sicer poznan v Mirnski dolini po svojih slikah, ki v veliki meri predstavljajo bodisi nepremično dediščino naših krajev, bodisi lepote narave v svoji preprostosti. Ob odprtju razstave so pripravili tudi predavanje o šegah in navadah ob prazniku sv. Martina, ki ga je vodila etnologinja in kulturna antropologinja Alenka Lamovšek.
Razstavo je odprl župan občine Šentrupert Rupert Gole, ki je poudaril, da je vesel, da imamo veliko mladih ustvarjalcev, ki živijo in delajo v Mirnski dolini in prispevajo svoj delež k njeni prepoznavnosti. V času tehnološkega napredka pa hkrati pozdravlja tudi izvirne ideje obujanja starih navad, med katere dandanes gotovo spada tudi pošiljanje razglednic, ki pa so lahko hkrati tudi izvirno darilo.
Sebastjan Popelar se je rodil 4. aprila 1981 v Celju. Iz Sevnice se je v novi dom preselil z enajstimi leti, vendar je, kot pravi sam, že med gradnjo novega doma vzljubil dolino reke Mirne, ki mu je dajala več zelenja, več svobode gibanja; spomini na otroštvo pa mu še danes dajejo navdih za nove stvaritve.
Prvo razstavo risb je imel leta 2000 v centru srednjih šol v Škofji Loki. Risba v ciklu: Osebna dezorientacija -Le košček življenja, akril na lesonit, 50/70cm, 2000, je bila tista. Prelomna. »Od takrat, pa do danes, slikam neutrudno.« Prvemu ciklu Osebna dezorientacija (2000, 01, 02) sledijo novi. Klovnomanija (2002), Šamanizem (2002, 03, 04), Karizmatiki (2004), Opletene vrbe v Praprečah (2006, 07) in Vroče teme, zavite v megle Mirnske doline (2009, 10). Vmes pa je fotografiral, naredil fotografsko razstavo in brata Damjana pri projektu opletanja vrb podprl tako z likovnimi upodobitvami opletenih vrb, kakor tudi s pomočjo pri opletanju.. Ostala je na fotografijah in risbah.
Leta 2003 je na Krmelju doživela uprizoritev tudi njegova gledališka predstava Preobrazba. Februarja leta 2011, mu je bila na podlagi javnega razpisa in dobljenega natečaja: »Gostolenje ustvarjanja in umetnosti », dodeljen naziv ambasadorja kulture za tekoče leto. Do 15. februarja 2012 je bila na gradu Sevnica v Stari galeriji celoletna razstava retrospektivnih slik po avtorjem izboru, ter unikatno poslikanih ur in z mozaiki intarziranih miz, ki so del Sebastjanovega oblikovalskega medija.
V letu 2010 je v aprilu na Bistrici v zaščitenem Simončičevem kozolcu na odprtem, postavil razstavo Vroče teme, zavite v meglo, nadaljevanje tega pa je bila postavitev ToplArt Galerije pod istim kozolcem, v letošnjem letu. »Umetnost je ustvarjanje, ne razstava« pravi Sebastjan.
Kot osnovnošolec je prejel nekaj knjižnih nagrad za sodelovanja na likovnih natečajih, kot dijak je prejel priznanje za najboljši ljubezenski haiku, uvrstil se je tudi v finalno osmerico Red-Bull-ovega oblikovnega natečaja v slovenskem merilu, prejel priznanja za sodelovanja na mnogih skupinskih, tudi državnih razstavah. Veliko priznanje zanj je naziv Ambasadorja kulture za leto 2011/12, ki sta mu ga dodelila KŠTM Sevnica in Občina Sevnica. V tem času je sooblikoval program dogajanja na gradu Sevnica in prejel tudi Častno botrstvo na sevniškem gradu, kar pomeni, da mu je bila v trajni zakup dodeljena grajska trta v grajskem vinogradu.
Tudi sicer je Sebastjan Popelar vseskozi aktiven. Od leta 1999 pa do danes je pripravil 23 samostojnih razstav ter sodeloval pri 24 skupinskih razstavah. Je slikar, fotograf, pesnik, umetnik po duši in poklicu. Na dan odprtja njegove 23 samostojne razstave ta petek, je družina Popelar v Občini Sevnica na osrednji občinski proslavi prejela Srebrno plaketo za kulturno-umetniško delovanje v občini Sevnica in širom Slovenije.
Tokratni cikel razglednic je unikaten v več pogledih: gre za risane razglednice, z motivi Mirnske doline, za katere je avtor predvidel tudi unikatno ovojnico za pošiljanje po pošti. Med motivi boste gotovo prepoznali cerkev sv. Ruperta v Šentrupertu, Veselo goro, Mirno, Mokronog, ipd. Avtor je ob odprtju predstavil kako so nastajale razglednice ter o njegovem pogledu na razglednice v današnjem času. Razglednice bodo v zimskem času na ogled v Gostilni Javornik. Razstava je prodajna, unikatne razglednice pa so odlična ideja za izvirno darilo.
O sv. Martinu
Obiskovalci so ta večer lahko spoznali, kdo je bil v resnici sv. Martin in kakšno je bilo njegovo življenje, predvsem pa so v zanimivem predavanju spoznali kakšne so bile šege in navade naših prednikov ob tem prazniku. Lamovškova je na koncu predavanja poudarila, da je predvsem pomembno, da se zavedamo pomena dediščine ter skrbimo za ohranjanje le-te za prihodnje rodove.
Tudi sicer je Lamovškova aktivna na različnih področjih ohranjanja dediščine, od rokodelstva, aplikacije dediščine, spominkov, gostilniške obrti, stavbne dediščine, šeg in navad, dokumentiranja in fotografskega beleženja dediščine. Poleg sodelovanja pri Rokodelski tržnici v Novem mestu, upravljanja Jurjeve domačije na Občinah nad Trebnjem, se bo s pričetkom novega leta spopadla s še enim velikim izzivom – kot kustosinja v prvem muzeju kozolcev na prostem, Deželi kozolcev.
O kozolcu Javornik
Gre za kozolec, ki je bil prvič postavljen leta 1930 v Rimskih Toplicah, od koder je bil leta 2008 prestavljen na Rakovnik pri Šentrupertu. Tako kot se z leti spremenili načini kmetovanja ter namembnost posameznih objektov na kmetiji tudi pri Javorniku poskušamo kozolcu dodati novo uporabno vrednost. Kozolec se je kot odličen razstavni prostor izkazal še ob prvi razstavi fotografij etnologinje Alenke Lamovšek z naslovom Gostilniške, ki ji je sledila predstavitev projekta Seviqs Brežice. Kasneje se je na podu predstavil rokodelec Janez Golob s svojimi lesenimi sestavljankami. Kljub popolnoma drugačni dejavnosti pa kozolec še vedno služi vsaj eni svoji stari funkciji – da združuje ljudi, tako kot jih je ob različnih kmečkih opravilih združeval nekoč. Pričujoča razstava nadaljuje niz dogodkov pod kozolcem in na svoj način povezuje tako življenje ljudi nekoč, kot tudi gostilniško dejavnost, saj je le-ta povezana tudi z razglednicami. V zgodovini so razglednice izdajali tudi premožnejši poslovneži, lastniki trgovin in gostinskih lokalov, predvsem zaradi promocije svoje dejavnosti. To navado so obudili tudi v Gostilni Javornik, kjer lahko gostje po obisku gostilne napišejo razglednico ter jo odpošljejo znancem.
