»Raztrobi povsod, mastodont spet je tod!«
Na Velenjskem gradu je znova na ogled prenovljena stalna razstava Mastodonti, na kateri je poleg delov okostja dveh vrst fosilnih trobčarjev predstavljen časovni trak evolucije in poustvarjen prazgodovinski gozd z maketo mastodonta v naravni velikosti. Razstava predstavlja pomemben mejnik pri obnovi vsebin Muzeja Velenje.
Ena največjih premogovih kadunj na svetu je dokaz, da je bila Šaleška dolina v pradavnini bogato poraščena. Posledice izkopavanja premoga pa so pokazale, da je bila tudi naseljena.
Med saniranjem ugreznin na območju Škal pri Velenju, kjer je v začetku 50. let prejšnjega stoletja začelo nastajati prvo od danes treh šaleških jezer, je voznik buldožerja Štefan Borovnik 1. avgusta leta 1964 prvič opazil nenavadne kosti v zemlji. V naslednjih dveh mesecih so delavci še trikrat zadeli ob kosti in vodstvo velenjskega premogovnika je o nenavadnih najdbah obvestilo strokovne institucije v Ljubljani, ki so ugotovile, da gre za izjemno odkritje.
Sistematično izkopavanje ostankov treh osebkov, predstavnikov dveh vrst fosilnih trobčarjev, so prevzeli strokovnjaki z Inštituta za geologijo Univerze v Ljubljani. Fosilni ostanki iz Škal pri Velenju razkrivajo, da sta pred približno tremi milijoni let na območju današnje Šaleške doline živeli dve vrsti trobčarjev: Borsonov ali evrazijski mastodont (Mammut borsoni) in arvernski anankus (Anancus arvernensis). Borsonov mastodont je eden največjih kopenskih sesalcev vseh časov. Plečna višina povprečnih samcev naj bi znašala dobre 4 metre, teža pa kar 16 ton. V Sloveniji je bil Borsonov mastodont do zdaj najden le v Škalah. Ker se je ohranil velik del njegovega okostja, je ta najdba izjemno pomembna tudi v svetovnem merilu.
Sprehod po prazgodovini
Zbirko Mastodonti je takratni Muzej slovenskih premogovnikov, danes Muzej Velenje, predstavil leta 1969 na Velenjskem gradu v prostorih nekdanje konjušnice. Razstavo je zasnoval direktor prirodoslovnega muzeja dr. Anton Polenec. Kustos Prirodoslovnega muzeja Franc Cimerman je zbral in za razstavo pripravil dokumentacijsko gradivo. Paleontološko najdbo ostankov dveh vrst mastodontov, daljnih sorodnikov današnjega slona, je dopolnjevala razstavna plastika mastodonta v naravni velikosti, ki jo je iz poliestrske mase izdelala akademska kiparka Dora Novšak. Impresivno stensko platno za ozadje postavitve je v oljni tehniki poslikal Tomaž Perko in upodobil Šaleško dolino v začetku ledene dobe. Za oblikovno in arhitekturno podobo razstave pa je poskrbel arhitekt Marjan Loboda.
Da bi razstavno gradivo aktualizirali in dopolnili prezentacijo zbirke, so se sodelavci Muzeja Velenje v sodelovanju s strokovnjaki lotili temeljite posodobitve. Dr. Irena Debeljak s Paleontološkega inštituta Ivana Rakovca ZRC SAZU je ponovno proučila najdbo in s sintezo novih znanstvenih dognanj o fosilnih trobčarjih pripravila besedilo za razstavo. Dele okostja je restavriral Stojan Kneževič iz Muzeja Velenje ob strokovni pomoči Boruta Tometa iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Časovni trak evolucije je zasnovala kustosinja razstave Tanja Verboten. Simulacijo prazgodovinskega gozda sta ustvarila Simon Ogrizek z rastlinsko dekoracijo in Pina Špegel z zvočno kuliso, ponovno pa so uporabili restavrirano maketo Dore Novšak in sliko pokrajine Tomaža Perka. Arhitekta Bojan Pavšek in Ana Glinšek sta se lotila prenove postavitve.
Stara grajska konjušnica vabi na sprehod po prazgodovini in ponovno srečanje z izumrlim trobčarjem.
Foto: Tanja Verboten, Muzej Velenje
