Arhiv NTRC

Žička kartuzija, ki se ponaša z vzdevkom tiha lepotica, ima od leta 2015 status spomenika državnega pomen. Danes velja za enega najbolj prepoznavnih objektov kulturne dediščine pri nas. Je tudi priljubljena turistična točka, saj prostor v odmaknjeni dolini Svetega Janeza Krstnika ponuja priložnost za sprostitev, umiritev, druženje in učenje. »Čeprav se obisk kartuzijanskega kompleksa iz leta v leto povečuje, si ne želimo množičnega turističnega utripa. Gre za poseben prostor, v katerega vsebine vnašamo zelo premišljeno,« je poudarila mag. Tjaša Kangler, vodja konjiškega turističnoinformacijskega centra (Tic).

Vrhunec junija

Z gradbenimi in vsebinskimi prenovami, ki jih je bila Žička kartuzija deležna v zadnjih desetih letih, najbolj odmevna je bila obnova cerkve svetega Janeza Krstnika, se je po besedah Kanglerjeve še bolj postavila ob bok največjim evropskim kulturnim spomenikom. Za izvirno prenovo je prejela številne arhitekturne nagrade.

»Osrednji dogodek bo 30. junija, saj na ta dan konjiška občina praznuje. Častitljivi 860-letnici Žičke kartuzije bodo posvečeni številni drugi dogodki, ki jih bodo soustvarjali tako ponudniki na območju kartuzije kot priznani slovenski kulturni izvajalci. Obetajo se štirje koncerti v sklopu priljubljenih Poletnih glasbenih večerov, trije dnevi odprtih vrat kartuzije, srečanje zeliščarjev Slovenije ter razstava, s katero bodo počastili 150-letnico rojstva prvega slovenskega umetnostnega zgodovinarja dr. Avguština Stegenška. Prav tako bomo pripravili priložnostne razstave, predavanja in delavnice,« je še napovedala vodja Tica. V prijetno in mistično okolje kartuzije bodo obiskovalce privabljale tudi zvočne gong kopeli, ki so blagodejne za sproščanje uma in telesa, vodeni ogledi kartuzijanskega zeliščnega vrta in kulinarično-vinski festival.

Neobičajna baronica

Letos mineva sto let od smrti baronice Adelme von Vay (1840–1925), ki velja za začetnico spiritizma na Slovenskem in Madžarskem. Bila je tudi humanitarka, zdravilka, jasnovidka, teozofinja, svetovljanka in medialna pisateljica. Njen knjižni prvenec Duh, sila, snov velja za njeno temeljno pisateljsko delo. Izšlo je leta 1870 na Dunaju, nastalo naj bi s pomočjo medialnega pisanja, torej neodvisno od njenega zavednega vpliva.

»Ko odstiramo tančice z njenega življenja in delovanja, se zavemo, kako pomembna ženska je živela na prelomu 19. in 20. stoletja v Konjicah, kjer je tudi pokopana,« je povedala zgodovinarka mag. Aleksandra Boldin in dodala, da je Adelma v Konjicah ustanovila dve bolnišnici, pogosto je obiskovala bolnike. Kot dobrosrčna in nesebična zdravilka ni odklonila pomoči tudi najbolj revnim.

Fotografska razstava

Baronici Adelmi von Vay bo posvečena letošnja občinska svečana akademija ob slovenskem kulturnem prazniku. Po besedah vodje Centra za kulturne prireditve Slovenske Konjice Jerneje Ristič Levart bodo 4. februarja odprli fotografsko razstavo Adelma, mladega avtorja Žana Juharta.V veliki galeriji doma kulture bo na ogled do 7. marca.

»Intermedijska razstava združuje preteklost in sedanjost v raziskovanju meja fizičnega in duhovnega, vidnega in nevidnega. V središču dogajanja je vprašanje, kako nas neizrekljivo še danes oblikuje in navdihuje,« je zapisano na vabilu na omenjeno razstavo.

Sicer pa se bodo Adelme Konjičani spomnili tudi z ulično razstavo pred domom kulture, s posebno tematsko potjo ter predstavitvijo drugega dela monografije Na valovih duha, Adelma von Vay in Caroline Corner: Onstran doumljivega, ki sta jo napisala mag. Aleksandra Boldin in Anton Rozman.

Mravljica je huda že 70 let

»Bila je huda mravljica. šest črnih nog je imela. Je migala, je vohala, je čisto ponorela ...« Tako se začne legendarna Huda mravljica avtorja Branka Rudolfa, ki jo prepevajo generacije otrok. Letos mineva 70 let od njene prve izdaje v knjižni obliki. Kot je povedala vodja konjiške knjižnice Ana Miličevič, je bila izdana v zbirki Zamorček in ladjica. »Celo leto bomo v naši knjižnici na različne načine obeleževali omenjeno obletnico. Med drugim bomo pripravili razstavo, s katero bomo gostovali tudi po drugih krajih po Sloveniji. Prepričani smo, da se je ta močna in huda mravljica sprehajala po konjiškem Starem trgu, saj se je njen avtor Branko Rudolf rodil v Konjicah.«

V počastitev obletnice bodo na knjižničnih promocijskih materialih in podpisih uporabljali logotip mravljice, ki so ga pripravili v knjižnici.